Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pravljicah in predstavah mrgolijo lisice, jeleni, psi in mačke, celo zlate ribice in hrošči. Kaj pa insekti – obadi, klopi in komarji? Tudi oni imajo pravico do zgodbe, polne ljubezni in dogodivščin! Tako pravi Vít Peřina, avtor mednarodno nagrajene češke radijske igre za otroke, ki je zdaj dobila slovensko preobleko. V nedeljo ob 8.05 prihaja na Prvi program Radia Slovenija. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa predstavljajo novo premiero, nastalo po enem najbolj prepoznavnih literarnih del prejšnjega stoletja, romanu Tujec Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa. Absurden odnos med človekom in svetom, vprašanja etike in morale, pa tudi obsodba smrtne kazni so iztočnice, ki jih v pretres ponuja tržaški režiser Franco Pero. In še o romanu Zdenka Kodriča, ki je ob družbeni kritiki in psihološko izdelanih likih zgodovinska dejstva pretopil v literarno fikcijo in na čezoceansko pot poslal Ladjo Maribor.
3635 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V pravljicah in predstavah mrgolijo lisice, jeleni, psi in mačke, celo zlate ribice in hrošči. Kaj pa insekti – obadi, klopi in komarji? Tudi oni imajo pravico do zgodbe, polne ljubezni in dogodivščin! Tako pravi Vít Peřina, avtor mednarodno nagrajene češke radijske igre za otroke, ki je zdaj dobila slovensko preobleko. V nedeljo ob 8.05 prihaja na Prvi program Radia Slovenija. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa predstavljajo novo premiero, nastalo po enem najbolj prepoznavnih literarnih del prejšnjega stoletja, romanu Tujec Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa. Absurden odnos med človekom in svetom, vprašanja etike in morale, pa tudi obsodba smrtne kazni so iztočnice, ki jih v pretres ponuja tržaški režiser Franco Pero. In še o romanu Zdenka Kodriča, ki je ob družbeni kritiki in psihološko izdelanih likih zgodovinska dejstva pretopil v literarno fikcijo in na čezoceansko pot poslal Ladjo Maribor.
Akademski kipar Zoran Srdić Janežič je ustvaril spomenik za Prekmurski trg, s katerim je Ljubljana lansko leto počastila stoto obletnico priključitve Prekmurja matičnemu narodu. To bo osrednja tema današnjega Sveta kulture, ki pa bo v celoti obdan s skulpturami. V mariborskem razstavišču Kibela je namreč na ogled nova razstava ženskih figur z naslovom Glorious Twelfth - Lov na žensko ali dvanajst parabol o njenem obstoju. Avtor je mariborski umetnik Jože Šubic. Vabljeni v našo družbo. Vir grafike: Zoran Srdić Janežič
Umetnik Andrej Škufca je tokrat galerijo napolnil z objekti, ki obiskovalca skoraj izrinjajo iz nje. Želel si je ustvariti prostor, ki ni po meri človeka. Kdor bo obiskal razstavo Črni trg v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, se mu bo morda celo zazdelo, da je stopil v prizore znanstvenofantastične zgodbe. V današnjem Svetu kulture še o romanu Ti je smešno, da mi je ime Donald? Ahmeda Burića. Sugestiven roman pripoveduje o junaku, ki je preživel vojno v Bosni v prvi polovici devetdesetih in ohranil svoje srce. Vir fotografije: MGLC
Karel Pečko, akademski slikar in dejavni člen kulturnega življenja v Slovenj Gradcu, se je rodil septembra leta 1920, ob stoti obletnici njegovega rojstva pa so v Galeriji Slovenj Gradec pripravili dokumentarno umetniško razstavo. Pečko je bil eden od ustanoviteljev Umetnostnega paviljona, predhodnika Koroške galerije likovnih umetnosti, bil pa je tudi prvi vodja Koroške galerije, ki jo je vodil vse do leta 1997. Več o njegovem delovanju na kulturnem podiju in njegovem slikarskem opusu boste izvedeli v današnji oddaji, v kateri vam predstavljamo razstavo Pečkov Slovenj Gradec, dotaknili pa se bomo tudi današnjega mednarodnega dne muzejev.
V oddaji vam danes predstavljamo knjižno novost založbe LUD Šerpa, in sicer prevod treh zgodb povojnega nemškega modernističnega pisatelja Arna Schmidta. Za njegove zgodbe je značilna navezava na ekspresionizem; temačnost, asociativnost in intenzivnost. Tudi prevajalec Slavo Šerc, ki je poslovenil tri novele Arna Schmidta – Leviatan, Priseljenci in Črna ogledala – je imel težko delo, saj je Schmidt izdatno eksperimentiral z jezikom. Danes pa bomo v Svetu kulture razmišljali tudi o tem, kako je zaprta meja z Italijo vplivala na Slovence v Italiji in njihov stik z matico. Vabljeni k poslušanju!
V Slovenski filharmoniji danes zaganjajo spletni abonma, več kot dvajset komornih in zborovskih koncertov, ki jih bodo prek spleta oddajali iz filharmonične dvorane. Z njimi želijo vsaj delno nadomestiti odpadle koncerte oranžnega, modrega in vokalnega abonmaja in predvsem obdržati stik s svojim občinstvom. V oddaji bomo danes predstavili tudi knjigo o kitajskem učenjaku Konfuciju, ki je živel v 6. in 5. stoletju pred našim štetjem. Napisal jo je ameriški novinar Michael Schuman, ki poudarja, da držav Vzhodne Azije še danes ne moremo razumeti brez razumevanja Konfucijeve obsežne dediščine, kar je bil tudi razlog za nastanek knjige. Več v tokratni oddaji Svet kulture!
Goroslav Vukšič – Gogo je bil še pred nekaj meseci neznan v literarnem svetu, potem pa se je pojavil z romanom – Norci pomorci. Avtor je deset let plul po vseh oceanih, sprva kot strojnik, pozneje kot ladijski oficir. Življenje na ladji dobro pozna in to je tudi tema njegovega romana. Predstavljamo pa tudi burno in osupljivi zgodba nepopustljivega aktivista Umberta Tommasinija, ki je zdaj na voljo v slovenskem prevodu. Zgodba o velikem pogumu nas vodi od prve splošne delavske stavke na Tržaškem v začetku stoletja pa vse do politično prebujenih 70. let, ko je Tommasini, tedaj že upokojeni kovač, deloval kot urednik anarhističnih glasil Germinal in Umanità Nova, so zapisali v založbi *cf, pri kateri je knjiga izšla v prevodu Eve Brajkovič.
Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je izšel roman italijanskega pisatelja Marca Missirolija z naslovom Zvestoba. V izvirniku je roman izšel lani in takoj osvojil nagrado Strega Giovani ter se uvrstil med peterico finalistov za najpomembnejšo italijansko literarno nagrado Strega. Še ne štiridesetletni Missiroli je doslej napisal šest romanov, v slovenščini imamo tudi Opolzkosti v zasebnosti iz leta 2015. Oba romana je poslovenil Janko Petrovec, sicer dopisnik nacionalne radiotelevizije iz Rima. Predstavljamo pa tudi knjigo P74 : 20 let, ki dokumentira dejavnost te galerije. Leta 1997 jo je ustanovil umetnik Tadej Pogačar, osnovna področja njenega delovanja pa so samoorganizacija, samoizobraževanje ter kritičen odnos do okoljskih, socialnih in političnih tem.
Čeprav so slovenska gledališča za obiskovalce zaprta in verjetno še nekaj časa bodo, ustvarjalci v njih delujejo na različne načine. Prešernovo gledališče v Kranju danes začenja projekt z naslovom Monologi s kavča. Gre za premierni omnibus osmih kratkih monologov, ki so jih v času epidemije napisali slovenski dramatiki za osem igralcev Prešernovega gledališča v Kranju pod vodstvom režiserjev Maše Pelko in Luka Marcena. Razstavišča pa že vabijo z novimi razstavami – v ljubljanski galeriji Kresija je od danes na ogled razstava Eneja Gale z naslovom Na ramenih pritlikavcev, ki likovno umetnost humorno sooča z znanostjo in lutkarstvom.
Vest o Titovi smrti 4. maja 1980 je zapolnila številne časopisne naslovnice. Kako zbirke starih časopisov pripovedujejo o Josipu Brozu Titu in njegovem boju, prevzemu oblasti, vladavini in smrti? Vodnikova domačija v Ljubljani bo v soboto odprla virtualno razstavo iz zbirke starih časopisov, ki je nastala ob štiridseti obletnici Titove smrti. V oddaji pa bomo predstavili tudi knjigo kratkih zgodb z naslovom Ekoton in drugi grehi mladosti Jerneja Jurna, ki je izšla v zbirki Prvenci založbe Mladinska knjiga.
Danes bo v ospredju avstrijska Koroška. Predstavili vam bomo razstavo ljubljanske Galerije Vžigalica Proti:Gibanje, na kateri si lahko ogledate projekte Kulturnega centra univerze v Celovcu UNIKUM, posredno pa se bomo Koroške dotaknili tudi prek nobelovca Petra Handkeja oziroma njegove drobne mojstrovine, kratkega romana o Handkejevi materi – koroški Slovenki Mariji Sivec. Pred kratkim je namreč izšel nov prevod dela Žalost onkraj sanj, ki ga je nobelovec začel pisati kmalu po pogrebu svoje mame, poslovenila ga je Amalija Maček.
Umetniška beseda premore presežnost, lepoto in fantazijo, lahko pa tudi bodri. Prav spodbudne misli pesnikov zdaj najdemo na seriji plakatov na mariborskih javnih plakatnih mestih. Gre za projekt Moč besede Mestne občine Maribor. V oddaji pa tudi o brezplačnem programu Fotonična šola. Kako na mednarodni trg kreativne fotografije?, ki ga je v sodelovanju s Centrom za kreativnost pripravil Center za sodobno fotografijo – Galerija Photon, ki svoje delovanje še nadalje širi na mednarodni trg.
Marko Radmilovič, radijski kolumnist, ki na Valu 202 že več kot dve desetletji piše Zapise iz močvirja in je pred šestimi leti zanje prejel Ježkovo nagrado, poleg tega pa je avtor številnih radijskih in televizijskih dokumentarnih oddaj, se zdaj predstavlja še kot pisatelj. Pri založbi Beletrina je namreč izšel njegov romaneskni prvenec, kriminalka Kolesar. Več o knjigi v tokratnem Svetu kulture, v katerem se bomo posvetili tudi razstavi mladih ilustratorjev in ilustratork.
Napeta mladinska pustolovščina, v kateri so junaki na sledi zmaju, je januarja letos prepričala žirijo za nagrado modra ptica, ki jo Mladinska založba podeljuje še neobjavljenim literarnim delom. Roman Simone Semenič je zdaj že na voljo bralcem, več o njem pa v tokratni oddaji. V tej vam predstavljamo tudi razstavo angažiranega mariborskega fotografa Bojana Golčarja, ki si jo lahko ogledate na YouTube kanalu Društva Fotoklub Maribor. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Snežana Brumec, s katero se je za oddajo Svet kulture pogovarjal Marko Golja, je izdala roman o pilotu Alojziju Knapu. Gre za biografsko delo o enem prvih slovenskih letalcev, ki je prastric avtorice, v njem pa ta razkrije tudi ljubezensko plat Knapovega življenja. V oddaji danes tudi preverjamo, kakšno pomoč je za reševanje težav v kulturnem in ustvarjalnem sektorju pripravila Evropska komisija; ukrepe pa bodo morale sprejeti posamezne države članice. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Pozornost bomo danes namenili koncertom na turnu oziroma stolpu Narodnega doma Maribor. Gre za koncertne dogodke s prenosom na družbenem omrežju Facebook, ki uvajajo poletni festival Lent. Prelistali bomo tudi sveži roman o požigu Narodnega doma v Trstu, ki ga je napisal Marij Čuk, ter se dotaknili plesne umetnosti, 29. april je namreč svetovni dan plesa. »Bolj kot kdaj koli prej moramo plesati z namenom, da bi svet opomnili, da človečnost še vedno obstaja,« je ob letošnji poslanici zapisal plesalec, koreograf in igralec iz Južne Afrike Gregory Maqoma.
Mastnakova serija Princ Ki-Ki-Do prinaša številne zgodbe o pogumnem piščančku. Gre za animacijo, ob kateri lahko uživajo najmlajši, pa tudi nekoliko starejši gledalci. Animirani filmi nam v teh dneh, ko nas okoliščine silijo, da veliko več časa preživimo doma, nudijo priložnost za zabavo, nekateri izmed njih pa imajo tudi poučni potencial. V oddaji bomo pogledali tudi čez mejo, v Italijo, kjer osrednji italijanski dnevnik Corriere della Sera iz Milana namenja kar dve strani svoje prestižne priloge o knjigah in avtorjih pisatelju Borisu Pahorju. Tržaški ustvarjalec je tokrat zanimiv zaradi tega, ker je leta 1918 kot petleten otrok preživel epidemijo španske gripe, sedaj pa preživlja pandemijo Covida-19.
V času, ko središča mest samevajo, parkovne in rekreacijske površine pa so polno zasedene, javni prostor doživljamo drugače. Epidemija pa je izpostavila tudi nekatere težave, s katerimi se soočajo mesta, kot je denimo prekomernost turizma. Kako je javni prostor spremenila epidemija, torej več v današnji oddaji, v kateri pa bomo pogledali tudi, kako je epidemija zarezala v življenja ustvarjalcev na področju kulture. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Z namenom spodbujanja branja, založništva in zaščite avtorskih pravic je Unesco leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V Sloveniji se je praznik knjige dobro prijel, vsako leto na ta aprilski dan založniki, literati in zainteresirana javnost pripravijo številne dogodke. Še nikoli pa niso bili pred takim izzivom, kot jim ga je zastavila epidemija. Okoliščinam primerno bo tako skoraj v celoti dogajanje potekalo v virtualnem prostoru, kjer v teh dneh sobivajo različne pobude. V oddaji bomo predstavili nekatere izmed njih, dotaknili pa se bomo tudi težav, ki jih je epidemija povzročila založbam.
Danes, ko mineva natanko 15 let od smrti Silvana Furlana, v oddaji objavljamo zapis režiserja Vlada Škafarja o Furlanu. Škafar je bil del Furlanove svetovljanske ustvarjalne ekipe v Slovenski kinoteki, kjer so v letošnjem aprilu načrtovali niz dogodkov v počastitev spomina na Silvana Furlana, vendar jim je epidemija to preprečila. Sedanjost, ki je zaznamovana z epidemijo, pa je našla pot tudi v delo umetnika Črtomirja Freliha, ki s svojimi risbami komentira družbeno realnost. Tudi o tem v današnjem Svetu kulture.
Dr. Andrej Gosar se v razdvojeni družbi med obema vojnama ni postavil na nobeno stran, ampak je skušal združevati skrajna stališča. Njegova družbeno-politična in ekonomska mise ostaja vir navdiha tudi danes, petdeset let po njegovi smrti. Spomnili se ga bomo v današnji oddaji, v kateri bomo govorili tudi o ustvarjanju z lutkami v času epidemije.
Neveljaven email naslov