Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Svet kulture 24. 6.

26.06.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3680 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Svet kulture 24. 6.

26.06.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


17.02.2016

Dokumentirane usode opeharjenih ljudi

Osredotočili se bomo na filmske portrete ljudi, kakršne je v pretresljivem dokumentarcu z naslovom Dom naslikal režiser Metod Pevec. Dokumentirane usode opeharjenih gradbenih delvcev in mladostnikov iz nefunkcionalnih družin, si bo odslej mogoče ogledati v Kinodvoru. Središče filmskega dogajanja je sicer ta teden še vedno Berlin. V ljubljanski Bežigrajski galeriji 1 pa bodo denimo odprli samostojno razstavo Žarka Vrezca s povednim naslovom Dnevnik, Slike 2012 - 2015


16.02.2016

Usode v filmih in imaginacija

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


15.02.2016

Nagrade BAFTA in Festival gorniškega filma

V oddaji predstavljamo glavne nagrajence Britanske filmske akademije in najbolj sveže dogajanje na Mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu. Napovedujemo tudi Festival gorniškega filma, ki bo do petka potekal v petih krajih po Sloveniji. V Rimu gostuje razstava kolumbijskega umetnika Fernanda Botera, v oddaji pa več tudi o pesnitvi Bine Štampe Žmavc Pesem za liro.


12.02.2016

Dogodek v mestu Gogi, Rim, Rue des Fabriques 43

V naši dobi je intimno postalo ekstimno, to Lacanovo misel so aplicirali na umetniški projekt skupinske razstave, Rue des Fabriques 43. Gre za naslov skupnega doma osmih umetnikov, vendar ne v smislu resničnostnega šova, ampak za utelešenje ideje o skupnosti in povezovanju kot načinu delovanja. Kaj je nastalo v tem povezovanju si lahko ogledate v Kulturnem centru tobačna 001, v naši oddaji pa bodo sobivajo tudi druge teme, in sicer smo poročali še o razstavi nakita iz arheološkega najdišča v bližini Kostanjevice na Krki iz 7. st. pr.n.št., kulturnem dogajanju v Rimu, Kinodvorovi noči erotičnega filma Nazaj k naravi, najprej pa smo napovedali premiero predstave Dogodek v mestu Gogi, v režiji Igorja Pisona.


11.02.2016

Podmorske dogodivščine in osuplive zgodbe filma ter literture

Gledliški potep pod morje z Julesom Vernom, preurejen muzej kitarskega virtuoza, razumevanje slovenskih literarnih klasikov, veliko število s temetiko filmskih migracij: to so vsebine oddaje Svet kulture


10.02.2016

Pisateljski atelje Daneta Zajca in Freiburški baročni orkester

V oddaji predstavljamo Pisateljski atelje Daneta Zajca, v katerem bo do konca leta ustvarjalo 16 izbreanih rezidenčnih avtorjev iz tujine. Napovedujemo koncert za zlati abonma s Freiburškim baročnim orkestrom in Prozne mnogoboje, ki se kot uvod v festival Fabula začenjajo danes v Kranju.


09.02.2016

Zgodovina predmetov in gledališče zgodovine

Na Ptuju, kjer se je mogoče udeležiti tradicionalnega karnevala s kurenti, so podelili nagrade že osmega Ex tempora. Kapiteljska njiva na Dolenjeskem je eno izmed zelo dragocenih najdbišč, ki priča o tisočletni preteklosti; naslov razstave, ki so jo odprli v Dolenjskem muzeju je Tisočletna nekropola, slišali pa boste tudi nekaj o likovniih poodbah in lutkah Agate Freyer.


05.02.2016

Alenki Sottler in Marku Pogačniku prestižni mednarodni priznanji

Alenka Sottler in Marko Pogačnik bosta danes dobila prestižni mednarodni priznanji. Sottlerjevi bo Združenje ilustratorjev v New Yorku podelilo zlato medaljo za knjižno ilustracijo Evridike, Pogačnik pa bo v Parizu imenovan za Unescovega umetnika za mir. Med domačimi dogodki smo napovedali premiero opere Turandot, ki jo bodo drevi izvedli v SNG Maribor.


04.02.2016

Velika kraljevska igra, črna komedija in konceptualna umenost

Velika kraljevska igra na sodoben način, graciozna in intimna zgodba Dunsinane v soboto zvečer v Mestnem gledališču Ljubljanskem, kjer na Mali sceni prvič uprizarjajo črno komedijo z naslovom Kos plastike. V Galeriji Vžigalica pa je na ogled razstava konceptualne umetnosti kolektiva Irwin, projekt Apprentice/ Master.


03.02.2016

Razstava Zlatana Vrkljana

V oddaji paozornost najprej namenjamo dvem razstavama, razstavi Zlatana Vrkljana v Cankarjevem domu in razstavi, ki jo ob 170. obletnici prihoda Franceta Prešerna v Kranj pripravljajo v tem mestu. V nadaljevanju pa podrobneje o novih publikacijah Inštituta za novejšo zgodovino ter dveh filmih, Frankofoniji, ki prihaja na redni spored Kinodvora in filmu Mama Vlada Škafarja, ki bo svetovno premiero doživel na filmskem festivalu v Rotterdamu.


02.02.2016

Romaneskni triptih, o vrednotah kristjanov, zgodovina Kitajske

Sveti Anton Prašičkar je naslov romanesknega triptiha pisatelja Saše Vuga, naslovi drugih knjižnih del, ki so nedavno izšla pri Slovnski matici pa so Deus Vult: o vrednotah kristjanov, Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe ter Zgodovina Kitajske. Na Kitajsko nas vodi tudi resna glasba, v Rim pa razstava del avantgardnega umetniškega gibanja Cobra.


01.02.2016

Hibridna družina

Medtem, ko sta izšli prvi dve knjigi projekta pentalogija Celskih grofih in knezih pisatelja Ivana Sivca z naslovom: Vitezi jutranje zarje in Bleščeče celjske zvezde, pa, kot je že v navadi, prvi ponedeljek v mesecu predstavljamo izbor treh knjižnih novosti za otroke in mladino. V tokratni oddaji sicer tudi o Hibridni družini, performansu Maje Smrekar.


29.01.2016

Kralj Ubu

Napovedali smo gledališke premiere in glasbene koncerte. Premiere: Kralj Ubu – SNG Drama Ljubljana, Čarovnice iz Zgornje Davče – SNG Drama Maribor ter Loli, Boli in svet, poln čudes – Gledališče Koper. Med glasbenimi dogodki pa koncerta: na prvem bo nastopil Komorni zbor Ave, drugi pa je iz komornega cikla Narodnega doma Maribor. Ob koncu smo se s pesmijo iz zbirke Imena smrti spomnili tragično umrlega Aleša Debeljaka.


28.01.2016

Ciril in Metod - Njuno izročilo v slovenski likovni ustvarjalnosti

V današnji oddaji bo prevladovala predvsem likovna umetnost. Pri Celjski Mohorjevi družbi je tako izšla knjiga Sveta brata Ciril in Metod - Njuno izročilo v slovenski likovni ustvarjalnosti; avtorja Milčka Komelja, ki velja za enega vodilnih umetnostnih zgodovinarjev pri nas. V oddaji prav tako predstavljamo razstavo del pomurskih umetnikov, ki bo na ogled v Galeriji v Murski Soboti ter razstavo Slovenski ustvarjalci v Grožnjanu, ki bo na ogled v tem starejše slikovitem naselju v osrednjem delu Istre na Hrvaškem.


27.01.2016

Prenovljena Narodna galerija

Tokrat v oddaji vabimo v prenovljeno Narodno galerijo in spomnimo na mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Predstavljamo tudi razstavo Foto album Igorja Škafarja v Cankarjevem domu in koncert Griegova violinska obzorja v Slovenski filharmoniji.


26.01.2016

Valvasorji, ljubezen in zakonska zveza

Osredotočili smo se na dva zgodovinska fenomena, Valvasorje in na ljubezen ter zakonsko zvezo na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo. Pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti sta namreč izšli dve obširni zgodovinski monografiji s to temo. Ozrli pa smo se tudi na prenovo Plečnikove hiše in napovedali dogodek iz cikla ZVO.ČI.TI medmedijske, zlasti zvočne umetnosti.


25.01.2016

Jeziki Kitajske, vezenine Indije, pripoved gledališča in filma

Tradicionalni filmski festival v Trstu se nadaljuje, nekateri jeziki na Kitajskem počasi izginjajo, znanje vezenja v Indiji pa ne usiha.


22.01.2016

Festival Bobri in Bumfest

Oddajo začenjamo s festivalom kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Letos bodo v ospredju vsebine, povezane z nazivom Ljubljana, zelena prestolnica Evrope. V oddaji napovedujemo še mariborsko premiero Razlogi za srečo ter dva festivala - filmski festival na Koroškem ter tolkalni festival BUMFEST v Žalcu.


21.01.2016

Nagrade Javnega sklada Republike Slovenije za leto 2015

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je zlato plaketo za življenjsko delo včeraj na Ljubljanskem Gradu podelil maestru Marku Munihu, ki je kot ena najvidnejših osebnosti glasbenega poustvarjanja šestdeset let sooblikoval glasbeno življenje pri nas. Sklad je podelili še pet srebrnih plaket in dva zlata znaka sklada najbolj zaslužnim. V oddaji predstavljamo tudi opera Otello Giuseppeja Verdija, ki bo na sporedu v Cankarjevem Domu ter dogajanje na letošnjem Festivalu strpnosti v Ljubljani.


20.01.2016

Hiša, voda, belo zlato, črna obleka

V tokratni oddaji Svet kulture se ukvarjamo z elementom vode, kiprarskimi elementi, čarobno ilustrativnim svetom Maje Kastelic in črno nitjo, ki jo je za seboj pustila razstava Belo zlato v Narodnem muzeju Slovenije. Torej gre za oblike in barve, pokrajine besede in slike:


Stran 110 od 184
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov