Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3680 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
V oddaji Svet kulture bomo potegnili črto pod letošnjim gostovanjem Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Slovenija je štafeto častnega gostovanja predala Italiji, ki bo s predstavitvijo svoje literature v ospredju prihodnje leto. Zadnji dan sejma so podelili prestižno nemško založniško nagrado za mir - prejel jo je pisatelj britansko-indijskih korenin Salman Rushdie. Nekaj misli znamenitega pisatelja, ki jih je izrekel ob prejemu nagrade, boste slišali v oddaji, v kateri smo prelistali tudi novosti Cankarjeve založbe.
V oddaji Svet kulture vas bomo najprej povabili v Narodni muzej, kjer so sinoči odprli razstavo Spomin Slovenije. Razstava prikazuje prvih deset enot pisne in dokumentarne dediščine, pomnikov slovenske kulture in zgodovine. V oddaji tudi več o nocojšnji premieri sodobno-plesne predstave Na stežaj zaprta vrata, ki jo je skupaj s plesalci zasnoval Branko Potočan ter o prvem abonmajskem koncertu celjskega godalnega orkestra.
Rdeče in zlato nosi naslov razstava Ejti Štih, ki opozarja na zlorabe žensk in deklet v Boliviji. Drugi iz cikla koncertov Sozvočja svetov bo predstavil slovensko noviteto in izbranega mladega solista. V oddaji na kratko tudi o razstavi Spomin Slovenije v Narodnem muzeju Slovenije, o muralu Brez naslova v Mestnem muzeju Ljubljana ter Parku izbrisanih ob Trubarjevi cesti v Ljubljani. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: postavitev razstave Rdeče in zlato v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja, izsek, vir: dolenjskimuzej.si
V Frankfurtu se je sinoči zaključilo častno gostovanje Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Aleksander Čobec se je k refleksiji našega gostovanja v Frankfurtu povabil novinarko ORF Katjo Gasser. V Kinu Šiška se danes začenja 9. Bienale slovenske neodvisne ilustracije, na obisku v Sloveniji pa je bil direktor enega največjih muzejskih kompleksov na svetu, galerije Uffizi, nemški zgodovinar dr. Eike Schmidt.
Frankfurtski knjižni sejem se preveša v drugo polovico. Eden od izpostavljenih dogodkov našega gostovanja je bil tudi nastop skupine Laibach. Njihovo izvirno simfonično delo Alamut obravnava zgodbo iz Perzije v 11. stoletju, kakor jo je v istoimenskem romanu opisal Vladimir Bartol. Še pred koncertom so ozadje romana osvetlili sodelujoči na okrogli mizi, kako pa lahko z Alamutom povežemo freske slovenskega slikarja Toneta Kralja? Odgovor na to vprašanje lahko slišite v oddaji Svet kulture, v kateri bomo predstavili tudi uprizoritev Kakor v nebesih, simpozij muzealcev in koncert Družinskega abonmaja.
Če je otroški knjižni sejem v Bologni znan po ilustraciji, to ne velja za Frankfurtski knjižni sejem. Del naše tradicije je prav kakovostna ilustracija, opozarja razstava, ki jo je Center ilustracije pod okriljem zavoda Divja misel odprl med stojnicami založnikov. V oddaji izpostavljamo še Jenkove dneve, ki so namenjeni spominu na Simona Jenka pa tudi sodobni poeziji in drugim oblikam ustvarjanja.
Oglašamo se s Frankfurtskega knjižnega sejma s Slovenijo kot osrednjo častno gostjo, kjer še vedno odmeva včerajšnji nastop Slavoja Žižka na slovesnem odprtju. Pomen nastopa Slovenije kot častne gostje na sejmu sta sicer predstavili predsednica države Nataša Pirc Musar in pesnica Miljana Cunta. V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo nocoj premiera predstave Čarovnica iz Zgornje Davče, po dramaturškem besedilu Rudija Šelige in v režiji Barbare Zemljič, v Mestnem gledališču Ptuj pa predstave Franz Tomislava Zajca v prevodu Boruta Veselka in režiji Petra Srpčiča.
Danes se odpira frankfurtski knjižni sejem, največja svetovna manifestacija na področju književnosti in založništva, na njem pa Slovenija kot častna gostja sejma. Na prvem mestu torej o našem gostovanju in pogovor z arhitektoma slovenskega paviljona, potem pa se bomo v oddaji posvetili še razstavi El Greca v Palazzo Reale v Milanu ter premierama, gledališki premieri Umirajoči bog Triglav in filmski: nocoj bo v Kinodvoru premierno prikazan film Pero, Damjana Kozoleta, poklon velikemu slovenskemu filmskemu in gledališkemu igralcu Peru Muskevskemu.
"Klasično dramsko gledališče temelji na skupnosti, na povezovanju različnih ljudi z različnimi nazori, medtem ko družbena omrežja skupnost razbijajo", pravi Vili Ravnjak, avtor monografije o zgodovini SNG Maribor, ki jo obda s svojo teoretično in ustvarjalno mislijo. O tej, a še prej o 5. ZIZ festivalu, dnevih mariborske alternativne gledališke produkcije, ki bo, kot pravijo, ponovno pokazal, kako se prilagodljiva nizkoproračunska produkcija razlikuje od tiste v institucionalnih gledaliških hišah. V Gorici in Novi Gorici ter še v številnih središčih v Sloveniji in Italiji pa bo potekal čezmejni filmski festival Poklon viziji. Vrhunec bo v četrtek, ko bodo podelili nagrado Darka Bratine, ustanovitelja goriškega Kinoateljeja, bolgarskemu režiserju Stefanu Komandarevu.
Ljubezen, sovraštvo, življenje in smrt, prešuštvo, hinavščina, politični in karierni oportunizem, razredni boj, begunska problematika – skratka, ni je teme, ki se je ne bi dotaknilo besedilo dramskega diptiha Tonyja Kushnerja, zapisano v kanon dramatike poznega dvajsetega stoletja. Vprašanje je, kam ga zasukati, pove direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed o predstavi Angeli v Ameriki, s katero začenjajo novo sezono. Odgovor na to ima režiserka Nina Rajić Kranjac. Tudi na oder Prešernovega gledališča Kranj gremo, razlog je premiera drame Predsednice avstrijskega dramatika in kritika takratne meščanske družbe, Wernerja Schwaba. To črno komedijo je režiral Jure Novak. V Mariboru pa na Intimni oder GT 22 vabi predstava Heroj 4.0 Buisness as usual, ki jo uprizarjata, tako kot prejšnje tri postavitve Heroj, mariborska igralca Uroš Kaurin in Vito Weis. In še ocena predstave Amazonka v Lutkovnem gledališču Ljubljana tokrat.
Današnja oddaja bo pisana kot jesensko listje. Najprej vas bomo povabili v Mestno gledališče ljubljansko kjer se nocoj obeta premiera predstave Zahodni privez. O njej je prevajalec Aleš Berger dejal, da gre za večplastno igro, ki vešče krmari med konkretnostjo in metaforami, njeno dogajanje pa vseskozi zaznamuje določena dvojnost. Napisal jo je kultni francoski dramatik in pisatelj Bernard-Marie Koltès, režiral je Jausz Kica, dramaturginja pa je bila Petra Pogorevc. Prelistali smo še novi deli Vinka Möderndorferja Odštevanje in Mateje Gómboc Gorica. Izvedeli pa boste tudi, kdo so letošnji nominiranci za Jenkovo nagrado.
Vesno za najboljši dokumentarec so na 26. Festivalu slovenskega filma v Portorožu podelili intimnemu filmu Telo režiserke Petre Seliškar in ob tem zapisali, "da je Nietzschejev rek "kar me ne ubije, me krepi", pravzaprav točen". Spremljamo Urško, nekdanjo manekenko ter potem pianistko in mamo, ki jo je življenje z avtoimunskimi boleznimi porinilo v dvajset let borbe na robu med življenjem in smrtjo. Premiera Telesa torej v Kinodvoru. Mi pa tudi o krstni plesni uprizoritvi, ki se posveča telesni in socialni oddaljenosti ter njenemu premagovanju. Z Distanco koreografov Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia začenjajo letošnjo abonmajsko sezono v SNG Nova Gorica. In še v Repen, kjer so na ogled slikovite podobe solin in krasa koprskega slikarja Vojka Gašperuta, ki že več kot 50 let ustvarja z usti.
V italijanskem mestu Pietrasanta so se v soboto poslovili od slikarja Fernanda Botera. Uvrščali so ga med najbolj priljubljene in prepoznavne slikarje 20. in 21. stoletja, ki se je v umetnostno zgodovino zapisal zlasti s svojimi zaobljenimi liki. Predstavljamo tudi razstavo Ivana Zajca v Narodni galeriji in razstavo Presečiča, ki tematizira razmerje med uporabno vrednostjo keramike in sodobnimi umetniškimi praksami.
V naši dnevni aktualni oddaji o kulturi se bomo najprej preselili v Portorož, kjer se je sinoči sklenil 26. Festival slovenskega filma. Kot najboljši celovečerec je slavil eksperimentalno-dokumentarni film brez dialogov Ne misli, da bo kdaj mimo, ki ga podpisuje Tomaž Grom. Vesno za najboljši celovečerni igrani film je prejel film Zbudi me v režiji Marka Šantića – v oddaji poročamo tudi o predstavi Sosedje nemškega režiserja in scenarista Ralfa Westhoffa v režiji Tijane Zinajić, ki je te dni na ogled v Mestnem gledališču ljubljanskem.
Roman Jutranja zvezda pripoveduje o vsakdanjem življenju v dneh, ko se na nebu nenadoma pojavi izredno svetla in velika zvezda. Avtor, norveški pisatelj Karl Ove Knausgård je hotel prikazati, kako različni ljudje različno dojemajo resničnost in iste dogodke. Zdaj bo roman v režiji Ivice Buljan in dramatizaciji Gorana Vojnovića zaživel na velikem odru ljubljanske Drame. Predstavljamo tudi dramo Dan, ko jaz ni bil več jaz Maše Pelko in predstavo Otroci sonca v režiji Mateje Koležnik.
V središču Sveta kulture je danes Nobelov nagrajenec za književnost Jon Fosse. Norveški pesnik, pisatelj, dramatik, prevajalec in esejist je debitiral z romanom Rdeče, črno, leta 1983, do danes pa je napisal več okoli 30 dramskih besedil, nekatera so bila uprizorjeno tudi v slovenskih gledališčih, več kot 20 romanov in osem pesniških zbirk. Fosse tudi prevaja poezijo in je bil med svetovalci za norveški prevod Biblije leta 2011. Številna njegova dela so prevedena v tuje jezike, med drugimi tudi v perzijski jezik, v Teheranu pa jih tudi redno uprizarjajo. Jon Fosse je prejemnik mnogih mednarodnih in norveških nagrad ter državniških časti, med njimi tudi užitek stalne rezidence v centru Osla. Več o Nobelovem nagrajencu v nadaljevanju oddaje, v kateri smo se posvetili tudi Festivalu slovenskega filma v Portorožu, 13. mednarodnemu festivalu likovnih umetnosti v Kranju, ki letos izbor prepoznava skozi moto »Risba, intimni zapis in temelj ustvarjanja« ter novi knjigi Mojce Širok, Praznine, tretji iz trilogije Rim-Ljubljana-Bruselj. Vabimo vas k poslušanju!
V ljubljanski Cukrarni se že osmič začenja festival Indigo, na katerem se bodo zvrstili pogovori, predstavitve umetnikov, filozofska soočenja, glasbeni performansi in DJ seti domačih in tujih gostov. Prav tako v Ljubljani pa se začenja tudi 10. mednarodni festival stripa Tinta, ki bo do nedelje ponudil razstave, pogovore, delavnice, predavanja, konferenco Strip in skupnost o pomenu stripa v družbi in otroški program.
V Portorožu je vse pripravljeno na začetek 26. Festivala slovenskega filma. Otvoril ga bo film Šterkijada, ki ga je režiser Igor Šterk posvetil svoji družini in očetu Juretu Šterku, prvemu Slovencu, ki je sam objadral svet. V oddaji pa tudi več o še enem tradicionalnem festivalu, ki se kmalu začenja in sicer 29. mednarodnem festivalu Mesto žensk – na njem se letos predstavlja kar 90 umetnic in umetnikov. Ogledali smo si tudi razstavo Damijana Kracine Napačna ladja v galeriji Božidar Jakac.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v okviru Srebrnega abonmaja Cankarjevega doma nastopila zasedba Ensemble Modern, ki sodi med najpomembnejše zasedbe, ki se posvečajo sodobni klasični glasbi. V mesečnem pregledu otroške in mladinske literature se bomo sprehodili skozi sedemdeseto obletnico zbirke Čebelice, predstavljamo pa tudi nov cikel radijskih oddaj – Na krilih pesmi.
Ob 110. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti Vladimirja Pavšiča, znanega s psevdonimom Matej Bor, v radovljiški knjižnici Antona Tomaža Linharta na spominski slovesnosti predstavljajo monografijo o gradivu iz njegove zapuščine, ki jo hranijo v knjižnični domoznanski zbirki. Pogovarjali smo se z eno od osrednjih gostij festivala Itn., mlado nizozemsko-turško pisateljico Lale Gül, ki v svojem avtobiografskem prvencu Živela bom prevprašuje svoje odraščanje znotraj konservativne, verne družine. Gremo še na Štajersko, v Slovenskem narodnem gledališču Maribor so dramsko sezono začeli s premiero predstave Pijani, novo operno sezono pa začenjajo s premiero Mozartove Čarobne piščali, že tretje uprizoritve tega glasbenega dela v zgodovini opere. Na mariborskem Intimnem odru GT22 pa predstavljajo avtorsko predstavo Krik: Vrzeli, projekt skupine študentov in absolventov AGRFT-ja, zbranih v kolektivu Reaktor. Načrtujejo niz predstav s krovnim naslovom Krik; v prvi so se dotaknili spolnih zlorab otrok in se z njo predstavili tudi na Borštnikovem srečanju.
Neveljaven email naslov