Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Svet kulture 24. 6.

26.06.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3680 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Svet kulture 24. 6.

26.06.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


06.02.2015

Premieri v Mali Drami in SNG Drama Maribor; razstava Franca Zupeta-Krištofa; koncert nagrajencev TEMSIG;

S Prešernovo pesmijo Kam?, v izvedbi skupine Autodafe, in v kateri je nastopil tudi pesnik Danes Zajc, začenjamo današnjo predpraznično oddajo. Le še dan nas loči od podelitve najvišjih državnih nagrad za umetniško ustvarjanje – Prešernovih nagrad in nagrad prešernovega sklada. V neposrednem prenosu tudi na našem programu, bomo jutri po 20-uri spremljali prenos proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo letos zaznamovana z naslovom Sipanje svetlobe. Že pred prenosom osrednje slovesnosti, pa program Ars, v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, prireja literarni večer iz Prešernove hiše v Vrbi, v nedeljo opoldne se bomo s prenosom vklopili v tradicionalni recital Prešernove poezije pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani, ki ga bo nadgradil »most« v Vrbo, kamor bo prireditev prav tako radijsko prenašana. Nedeljsko popoldne programa Ars bo v znamenju lavreatov, prav ta čas pa se bo z lavreati na gradu Brdo pri Kranju ter v Kranju, družila tudi ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, njihovo druženje pa se bo po odprtju razstave v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, sklenilo v Prešernovem gledališču, kjer jih bo k pogovoru povabila Patricija Maličev. Predpraznični petek, drevišnji večer, pa prav tako zaznamuje nekaj večjih dogodkov, o katerih vas želimo v Svetu kulture obvestiti. Premierno razpoloženje bo vladalo v ljubljanski Mali Drami in v SNG Drami Maribor, v Horjulski osnovni šoli bo odprtje razstave, ki jo ob slovenskem kulturnem prazniku že 56.ič zapored prireja slovenski slikar Franc Zupet – Krištof, pestro pa bo tudi glasbeno dogajanje konca tedna. V Berlin, kjer se je sinoči začel 65-ti Berlinale, pa se bomo ozrli ne k festivalu, o katerem bomo izčrpneje poročali prihodnji teden, temveč k filmom Jana Cvitkoviča, ki jih bodo predvajali nocoj. Vabimo vas k poslušanju!


05.02.2015

Novosti zbirke Alef Centra za slovensko književnost

Danes v oddaji med drugim predstavljamo; novosti zbirke Alef Centra za slovensko književnost; odprtje razstave Prešernov sonetni venec v Prešernovi hiši v starem Kranju; Cerpe Artem: Koncert komorne glasbe v SNG Maribor.


04.02.2015

Festival MENT

Danes v oddaji med drugim predstavljamo: premiero predstave Do zadnjega diha. Zdaj. Na sporedu bo na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega; odprtje razstave Marka Požlepa z naslovom Obljubljene dežele; začetek glasbenega festivala MENT.


03.02.2015

Poklon Tomažu Šalamunu

V oddaji vas najprej vabimo na dogodek Jaz sem voda, s katerim se bodo v Miniteatru umetniki z vsega sveta poklonili Tomažu Šalamunu. Predstavljamo tudi novo razstavo v galeriji Equrna mlade slikarke Tine Dobrajc ter jazzovski koncert Steve-a Lehmana v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani.


02.02.2015

Knjižica resnice

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


30.01.2015

My Fair Lady

V oddaji najprej nekaj besed namenjamo novemu muzikalu v SNG Maribor My Fair Lady. Nadaljujemo z razstavami v Mariboru, Novem mestu in v Budimpešti ter oddajo zaključimo s povabilom na večerne glasbene dogodke.


29.01.2015

Svet kulture

Predstavili smo pregledno razstavo slikarja in grafika Bojana Gorenca: Kako slike prihajajo in premiero opere Nabucco v Tržaški operno-baletni hiši Giuseppe Verdi; pred mikrofon smo povabili slovaškega pisatelja Pavola Rankova, poročali pa smo tudi o plaketah Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, dodeljenih najvidnejšim in zaslužnim posameznikom na področju ljubiteljske kulture.


28.01.2015

Slovenska postdramska pomlad; novosti Celjske Mohorjeve; nagrajenci JSKD

Današnjo pahljačo dogajanja na področjih umetnosti in kulture začenjamo z vestjo o podelitvi najvišjih priznanj Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Nadaljujemo z dogajanjem na področju vizualnih umetnosti, v središče pa bomo postavili novo teatrološko študijo dr.Maje Šorli, ki je izšla v knjižnici Mestnega gledališča, z naslovom Slovenska postdramska pomlad. Sledi pa še prispevek o novostih Celjske Mohorjeve družbe. Vabimo vas k poslušanju!


27.01.2015

Mednarodni dan spomina na holokavst

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


26.01.2015

650 letnica Novega Mesta

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


20.01.2015

45. Teden slovenske drame

V oddaji predstavljamo program 45. tedna slovenske drame, vabimo vas na predstavo Kdo se boji Virginie Woolf gledališča iz Kopra ter na več razstav, ki drevi odpirajo svoja vrata.


23.01.2015

Iliada, Zagrebški solisti, Veliki pok, Bumfest

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


20.01.2015

45. Teden slovenske drame

V oddaji predstavljamo program 45. tedna slovenske drame, vabimo vas na predstavo Kdo se boji Virginie Woolf gledališča iz Kopra ter na več razstav, ki drevi odpirajo svoja vrata.


22.01.2015

Premiera opere Saloma

V oddaji vabimo k ogledu opere Saloma, ki bo nocoj premierno zaživela v ljubljanski Operi. Slišali boste tudi pogovor z novo rezidentko gledališča Glej, režiserko Nino Rajić Kranjac, napovedali pa bomo tudi nekaj glasbenih dogodkov.


21.01.2015

O čem razmišljaš, Antigona?

Danes v oddaji med drugim predstavljamo: dogajanje na tržaškem filmskem festivalu; skupinsko likovno razstavo O čem razmišljaš, Antigona?; razstavo Secesijska Ljubljana in Maks Fabiani, ki je na ogled v Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani.


19.01.2015

80 let igralca Borisa Juha

Danes v oddaji med drugim predstavljamo: nove publikacije Inštituta za novejšo zgodovino; 80 let dramskega igralca Borisa Juha; koncertni cikel glasbene matice Ljubljana.


16.01.2015

Rojstni dan umetnosti na Arsu

V tokratni oddaji najprej o dveh novih gledaliških premierah v Ljubljani in Kranju. Povabili vas bomo na sobotna predavanja v Umetnostno galerijo Maribor ter k poslušanju radiofonskega večera z naslovom Rojstni dan umetnosti, ki bo nocoj v Studiu 14 Radia Slovenija z neposrednim prenosom na našem programu.


14.01.2015

Slikati v Normandiji: Ob izvirih impresionizma

Danes v oddaji med drugim predstavljamo: razstavo Slikati v Normandiji: Ob izvirih impresionizma, ki bo na ogled v Narodni galeriji Slovenije; odprtje razstave Dušana Tršarja v Bežigrajski galeriji.


15.01.2015

Razstava mojstra oblikovanja mikrofonov Marka Turka

Danes v oddaji med drugim predstavljamo: razstavo mojstra oblikovanja mikrofonov Marka Turka, ki bo na ogled v muzeju za arhitekturo in oblikovanje; projekt Literodrom v Cankarjevem domu; otroško opero Obuti maček v SNG Maribor.


13.01.2015

In memoriam Marko Marin

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


Stran 123 od 184
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov