Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Svet kulture 24. 6.

26.06.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3680 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Svet kulture 24. 6.

26.06.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


30.01.2014

Netopir

Premiera operete Netopir Johanna Straussa v režiji Zvoneta Šedlbauerja v SNG Opera in balet Ljubljana, Premiera predstave Praktični nasveti za pridne otroke v lutkovnem gledališču Maribor, odprtje fotografske razstave angleške fotografinje Deborah Beer z naslovom Nostalgija.


28.01.2014

Knjižne novosti založbe ZRC SAZU in Študentske založbe

Poročamo o knjižnih novostih založbe ZRC SAZU, o novih knjižnih izdajah Študentske založbe in o premieri radijske igre Glas je glas.


27.01.2014

44. Teden slovenske drame, knjige Študentske založbe, Duo Silence v CD

V ponedeljkovem Svetu kulture poročamo o 44. Tednu slovenske drame, ki se obeta marca. Predstavljamo nekaj knjižnih novosti, med njimi tudi zgodovinsko monografijo o Kosovu. Povabimo pa vas tudi na dva koncerta in sicer na koncert iz cikla Študent-Profesor v Unionu in nastop Dua Silence v Cankarjevem domu.


24.01.2014

Zbrana dela Mirana Jarca, festival BOBRI, knjižne novosti založbe ZRC SAZU

V oddaji se pogovarjamo z urednikom Dragom Bajtom o drugi knjigi zbranega dela Mirana Jarca. S področja literature predstavljamo tudi nove knjižne izdaje založbe ZRC SAZU. Izvedeli pa boste tudi več o 6. festivalu kulturno-umetnostne vzgoje BOBRI, ki se začenja jutri. Odprla ga bo predstava Škrat Kuzma dobi nagrado avtorice Svetlane Makarovič.


23.01.2014

Fotografska razstava Mahatma Gandhi; predstava Ljubezenske in šaljive al fresco; film Izgubljen, da najden

Fotografska razstava Mahatma Gandhi; predstava Ljubezenske in šaljive al fresco; film Izgubljen, da najden Tomaža Šnebergerja; novosti založbe ZRC SAZU: knjižica Frančiškanska cerkev v Mariboru in knjiga Umetnostna topografija Slovenije; knjiga o plemiški družini Gutmanstahl-Benvenuti; slovenski izbor za evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov


22.01.2014

Razstava Iva Prančiča, filmski festiva v Trstu, koncert T.Groma in I.Tomažin

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


22.01.2014

Razstava Iva Prančiča, filmski festiva v Trstu, koncert T.Groma in I.Tomažin

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


21.01.2014

Problem vožnje po vesolju - trije stroji

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


20.01.2014

Retrospektiva Vitomila Zupana, monografija Borisa Pahorja, knjiga o Barbari Celjski

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


17.01.2014

Generalka za generacijo v Mali Drami, predstava Svetloba v gledališču Glej, tržaški filmski festival

V oddaji se najprej posvetimo gledališču in napovemo dve gledališki premieri. Nadaljujemo s filmom in tržaškim filmskim festivalom. Predstavimo tudi razstavo slovenskih lesnih izdelkov z naslovom Vezi.


17.01.2014

Generalka za generacijo v Mali Drami, predstava Svetloba v gledališču Glej, tržaški filmski festival

V oddaji se najprej posvetimo gledališču in napovemo dve gledališki premieri. Nadaljujemo s filmom in tržaškim filmskim festivalom. Predstavimo tudi razstavo slovenskih lesnih izdelkov z naslovom Vezi.


16.01.2014

Metamorphosis

Odprtje razstave risb in slik slikarja Dimitra Malidanova, odprtje razstave ob 100 obletnici rojstva Vitomila Zupana, predstavitev letošnjih dobitnic nagrade za mlade prevajalce esAsi.


16.01.2014

Metamorphosis

Odprtje razstave risb in slik slikarja Dimitra Malidanova, odprtje razstave ob 100 obletnici rojstva Vitomila Zupana, predstavitev letošnjih dobitnic nagrade za mlade prevajalce esAsi.


15.01.2014

Oddajanje občasne radijske postaje za sodobno umetnost Radio Cona, razstava Lebdenja Kostje Gatnika

V oddaji poročamo o Radiu Cona ter spremljajoči razstavi v Kulturnem centru Tobačna 001. Pregledno razstavo svojih del je postavil na ogled Prešernov nagrajenec Kostja Gatnik, v Mariboru pa razstavljajo avstrijske likovne umetnice. Vabimo vas tudi na tri koncerte.


14.01.2014

Monografija o Vitomilu Zupanu, koncert Same babe v Cankarjevem domu

Vsebine tokratne oddaje so izzid monografije o življenju in delu Vitomila Zupana Važno je priti na grič, izzid zbranih del Zofke Kveder, koncert skupine Same babe v Cankarjevem domu v Ljubljani in komorni koncert ob 200. obletnici rojstva Mihaila Jurjeviča Lermontova.


13.01.2014

Dnevnik Edvarda Kocbeka, novosti Mohorjeve založbe, fotografije Plečnikovih del

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


10.01.2014

Fiziki v MGL

Tri gledališke premiere – Fiziki v Mestnem gledališču ljubljanskem, Nočni portir v SNG Drama Maribor in dve enodejanki Dvorišče in Koli v Slovenskem stalnem gledališču Trst Premiera filma o bratih Rusjan v Gorici Ljubljanska premiera opere Aida Giuseppa Verdija Začetek orkestrskega cikla Mozartine Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Dvorana Union v Mariboru - 2. abonmajski koncert orkestrskega cikla - Komorni orkester Franza Liszta Nana Milčinski - Od tod do vesolja - Cikel Akustika v SNG Drama Ljubljana


09.01.2014

Retrospektiva Guya Deborda

Premiera komične opere la Cecchina ali Nikogaršnja hči Niccoloja Piccinija, začetek operne sezone v Tržaški operi, Projekcija celovečerca francoskega misleca Guya Deborda


08.01.2014

Obcestna svetilka, ilustracije Marjana Mančka

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


07.01.2014

Dobitnik nagrade Modra ptica Roman Rozina, film Zelena utopija, radijska igra Čakanje

V torkovem Svetu kulutre poročamo o zmagovalnem romanu književnega natečaja Modra ptica. Izvedeli boste več o dokumentarnem filmu Zelena utopija. Povabili pa vas bomo tudi k poslušanju radijske igre z naslovom Čakanje pesnika, dramatika in prevajalca Radeta Krstića.


Stran 136 od 184
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov