Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3680 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
V letošnjem Cankarjevem letu so pri revijalni zbirki Littera Slovenica, ki že več kot 50 let izhaja pri Društvu slovenskih pisateljev, zasnovali posebno izdajo ? angleški prevod Cankarjevih Podob iz sanj. Ta v angleščini nosi naslov Images from Dreams in je delo prevajalcev in pisateljev Erice Johnson Debeljak in Jasmina B. Freliha. V knjigo so vključene reprodukcije akademskega slikarja Mitja Ficka po izboru umetnostnega zgodovinarja in pisatelja Roberta Simoniška. Za dve knjigi je bogatejša tudi zbirka Prišleki literarno-umetniškega društva Literatura: izšel je romaneskni prvenec Jerneja Županiča Mamuti in kratkoprozna zbirka Anonimna tehnologija Andreja Tomažina.
Iskanje lepote in tihi, jasni, skoraj nedostopno izčiščeni obrazi v neoklasicistični maniri so tista skoraj vsem znana plat ustvarjanja letos preminule slikarke Metke Krašovec, ki jo stroka umešča med največja imena slovenskega slikarstva. Tudi v lepih podobah angelskih figur pa lahko zasledimo določen hlad, morda celo nelagodje, ki je sicer bolj eksplicitno v slikarkinih zgodnejših, tako imenovanih »rdečih slikah«. Manjši vpogled v razpon umetničinega delovanja je na ogled v ribniški galeriji Miklova hiša, kjer se delom iz zbirke Riko pridružuje tudi nekaj izposojenih slik. Ob razstavi se bomo v oddaji dotaknili tudi koncerta Komornega zbora Huga Wolfa ob 200. obletnici pribljubljene božične pesmi Sveta noč ter koncerta Mešanega zbora Glasbene matice Ljubljana z naslovom La passeggiata; Sprehod z Rossinijem.
Kako se mlajše generacije odzivajo na nesvobodo ter tiranijo materializma in globalizma, je bilo eno izmed vodil režiserja Januša Kice pri nastajanju predstave Macbeth Williama Shakespearja. Premierna uprizoritev bo drevi v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica.Plesno-gledališka predstava Razgaljeno Rosane Hribar poetiko konstituira skozi ideološko razočaranje, med katerim se sprašuje o vrednosti človeka. Premiera bo drevi v Plesnem teatru Ljubljana. Ko se je nemški slikar Jan Oeltjen preselil v Haloze, so ga povsem prevzeli haloška pokrajina, njeni ljudje in njihov način življenja, ki postanejo osrednja tema njegovega ustvarjanja. V Miheličevi galeriji na Ptuju bodo drevi odprli razstavo Plovba k soncu, ki je posvečena 50. obletnici umetnikove smrti. V oddaji tudi o krstni izvedbi Koncerta za trobento, ki ga je po naročilu Slovenske filharmonije napisal Uroš Rojko.
Težka čustvena stanja, kot so osamljenost, otožnost ali potrtost so tema predstave Črni petek avtorja in izvajalca Branka Potočana, ki bo nocoj premierno na ogled v Stari mestni elektrarni. Pod glasbeni del se podpisuje duo Silence, lirična simbioza glasbe, giba in petja pa s simboliko vrvi gradi metafizične slike v zraku. V oddaji pa tudi o jubilejni knjigi Milčka Komelja Življenje z umetnostjo in 3. koncertu cikla Carpe artem: Absolutno.
Na današnji dan pred stoletjem se je poslovil Ivan Cankar, ki se mu na Radiu Slovenija poklanjamo vse leto in tako bo tudi danes. V Cankarjevem domu na Vrhniki bo javno predvajanje njegove drame Jakob Ruda, ki je nastala v igranem uredništvu našega radia, kjer so danes začeli tudi snemanje zvočnih knjig. V oddaji še o novostih Cankarjeve založbe in o koncertu cikla Kromatika Simfonikov RTV Slovenija.
»Etični pristop k literaturi oziroma etična kritika v tem duhu potekata kot natančno pozorno branje literarnih besedil ter, kar zadeva etiko, učenje iz teh besedil, in ne njihovo upogibanje v vnaprejšnje šablone etične teorije.« Tako sklene še svežo študijo Etični obrat v literarni vedi njen avtor Tomo Virk. Njegovo novo teoretsko delo in roman Dušana Merca Slepe miši sta le dve izmed knjižnih novosti, ki jih predstavljamo v oddaji ob vstopu v teden, zaznamovan s 100. obletnico Cankarjeve smrti. Pogledali bomo, kako so tega velikega slovenskega literata slavili na Kitajskem, omenili pa bomo tudi mednarodno razstavo Five Ladies – Pet dam v mariborski galeriji KiBela.
Oddaja bo v znamenju gledališča. V ljubljanski Mali drami bo nocoj prvo slovensko uprizoritev doživela igra Ljudje ameriškega dramatika mlajše generacije Stephena Karama, jutri bo pa velikem odru krstna uprizoritev nove drame Iva Svetine V imenu matere. V oddaji bomo predstavili še igro Rožnati trikotnik ameriškega dramatika Martina Shermana – premiera bo prav tako jutri – ter koncert ob 25-letnici Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije.
Bliža se 11. december, ko bo minilo 100 let od smrti Ivana Cankarja, zato se v teh dneh povečuje koncentracija dogodkov, ki so z njim povezani. Po tujini potekajo Cankarjevi dnevi, projekt Centra za slovenščino kot tuji in drugi jezik, pri založbi Beletrina pa so predstavili novo monografsko obravnavo Cankarja, ki jo je napisal dr. Igor Grdina. V oddaji bomo napovedali tudi opero za mlade Všeč si mi libretista Milana Dekleve in skladatelja Damijana Močnika ter predstavili sejem knjig umetnika in umetniških publikacij, ki poteka v okviru 5. konvencije Blind Date, v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani.
V oddaji Svet kulture se danes posvečamo dvema razstavama. V galeriji Lek v Ljubljani razstavlja Suzi Bricelj. Priznana slovenska ilustratorka sebe vidi kot tolmača, ki lebdi na krilih domišljije. Predstavljamo še novo razstavo v Layerjevi hiši v Kranju – tam gostuje Nevena Aleksovski, srbska umetnica, ki živi v Ljubljani. Izvedeli boste tudi, kdo je letošnji dobitnik Turnerjeve nagrade, ene najprestižnejših nagrad za sodobno umetnost v Veliki Britaniji.
Predstave o življenjih drugih, posredovane po različnih medijskih kanalih, so navadno okrnjene in stereotipne. Irak? S fotografsko razstavo Na moje oči: zgodbe iz Iraka v Galeriji Jakopič v Ljubljani, dobivamo možnost, da si preoblikujemo stališča o tamkajšnjem življenju.
Ob izteku Cankarjevega leta dobivamo novo literarno nagrado, šesto verzijo jezikovnega portala Fran, v oddaji Svet kulture pa je več govora tudi o puljskem knjižnem festivalu Sanjam knjige in novih leposlovnih izdajah Cankarjeve založbe in Mladinske knjige.
Posvetili se bomo izvirnemu pismu barona Jurija Vege o izdaji logaritemskih tablic, ki ga je Narodna in univerzitetna knjižnica odkupila letos poleti in so ga danes predstavili. Pri založbi Cankarjeva založba stoletnico konca prve svetovne vojne obeležujejo z izidom obširne monografije, ki nosi naslov Leta strahote in podnaslov Slovenci in prva svetovna vojna. Tudi o tem danes in še o premierni uprizoritvi komedije Profesionalci espe po besedilu Borisa Kobala in v režiji Jaše Jamnika v Slovenskem ljudskem gledališču Celje ter o praizvedbi Rekviema za prednike skladateljice Tadeje Vulc v izvedbi Akademskega pevskega zbora Maribor, s katerim bodo v mariborski dvorani Union zaključili projekt Vojna in mir. Vir za detajl fotografije: NUK
Knjiga je bila že od nekdaj spoj besedne in likovne podobe. V današnji oddaji bomo med drugim spregovorili o otroški knjižni ilustraciji pri nas in o njenih dveh vélikih predstavnicah: Ančki Gošnik Godec in Marlenki Stupica, katerih razstava je na ogled v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Svet kulture nas bo ponesel še na filharmonični koncert Baročne glasbe v Slovensko filharmonijo ter na dve gledališki premieri: predstavo Izumitelji na zemlji v novomeški Anton Podbevšek Teater in predstavo Tih vdih v Mestno gledališče ljubljansko. Vir fotografije: MGL
Da sta bila zanimanje za sodobni ples in sodobnoplesna publicistika v obdobju obeh monarhij in prve socialistične Jugoslavije obsežna in živa, dokazuje na novo izdana knjiga DAN, NOČ + ČLOVEK = RITEM: Antologija slovenske sodobnoplesne publicistike 1918-1960. Gre za nabor teoretskih, zgodovinskih in kritiških člankov o sodobnem plesu, modernem baletu in plesni kulturi, ki so bili v domačem periodičnem tisku objavljeni med obema vojnama in v poldrugem desetletju po koncu druge svetovne vojne. V oddaji predstavljamo tudi nekaj novosti Cankarjeve založbe in razstavo Mali veliki pok vizualnega umetnika Vadima Fiškina v Projektnem prostoru DUM v Ljubljani.
Danes o paragvajskem režiserju Marcelu Martinessiju, čigar film Dedinji si lahko nocoj ogledate v okviru 34. festivala LGBT filma, ki velja za najstarejši festival gejevskega in lezbičnega filma v Evropi. V oddaji tudi o radijski igri Slovenska popevka. Ta je nastala kot priredba predstave Matjaža Pograjca, ki je pustila pečat na lanski sezoni Slovenskega mladinskega gledališča. Avtor radijske različice in režiser igre je Klemen Markovčič, v njej pa boste med drugim slišali poezijo Gregorja Strniše in sugestivno glasbo Dua Silence. Foto: iz filma Dedinje
V naslednjih minutah bomo govorili o knjigi intervjujev Darke Zvonar Predan z Borisom Pahorjem, ki je nastajala več let. Predstavili bomo tudi tudi monografijo o vlogi filma pri dokumentiranju in predstavljanju nesnovne kulturne dediščine ter razstavo slik Franca Mesariča v Murski Soboti. Na fotofografiji: Detajl z naslovnice knjige Najini pogovori: Boris Pahor (Darka Zvonar Predan, 2018).
Na 34. Slovenskem knjižnem sejmu je včeraj gostovala francoska pisateljica in dramatičarka Marie NDiaye. V slovenščini lahko beremo njeno dramo Hilda, pa tudi tri romane, med njimi delo Tri močne ženske, za katerega je dobila prestižno nagrado Goncourt. V oddaji še o razstavi kiparja Draga Tršarja, ki je del medinstitucionalnega projekta ob umetnikovi 90-letnici. Vabljeni k poslušanju!
Pri založbi Pivec je nedavno izšel prevod romana Sin pisatelja Andreja Nikolaidisa, ki je ob tej priložnosti v Ljubljani predstavil svoje delo. V romanu sledimo noči v življenju osrednjega literarnega lika, pisatelja, čigar življenje razpada, zanj pa je bosansko-hercegovsko-črnogorski pisatelj in kolumnist leta 2011 prejel nagrado EU za književnost. Osvetlili pa bomo tudi koncertni cikel Harmonikada, koncert v okviru Vokalnega abonmaja 3 in obletnico skladatelja Jakoba Ježa.
GOLI ODER V Ljubljani in v Kranju se je začel 14. mednarodni festival gledališke improvizacije Goli oder, ki bo potekal na treh prizoriščih: v Stari mestni elektrarni in Menzi pri koritu na Metelkovi v Ljubljani ter v Layerjevi hiši v Kranju. Letošnji Goli oder je del večjega mednarodnega projekta Our Lives, ki na festivalih, koprodukcijah, delavnicah in pogovorih združuje improvizacíjske umetnike iz vseh 28 držav Evropske unije, ukvarja pa se z življenji in načini bivanja v različnih geografskih, kulturnih, političnih in ekonomskih razmerah. Ne izpuščamo niti dogajanja na 34. slovenskem knjižnem sejmu. Tradicionalni novembrski književni dogodek letos sovpada s stoto obletnico smrti največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Na stojnicah jo obeležujejo krizanteme, mi pa se posvečamo literarnemu fokusu na Madžarsko in slovenskim zamejskim založbam, ki so danes predstavile novosti in letno knjižno bero. Foto: Delo
Slovenski knjižni sejem se znova vsebinsko širi, ohranja vse bistvene programske sklope in privablja zveneča imena domače in tuje literature. Rodddy Doyle, Marie NDiyae, Zahar Prilepin in Marina Stepnova ter Peter Nadas iz Madžarske, države, ki je tudi častna gostja sejma, je le nekaj imen, o katerih bo v času največjega knjižnega dogodka pri nas, še veliko slišati.
Neveljaven email naslov