Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obiskali smo razstavo na Bledu z naslovom »Janez Ravnik, umetnik, pedagog in organizator razstav«, ki so jo ob sočasni predstavitvi monografije v Viteški dvorani na Blejskem gradu odprli v Galeriji Stolp.
V Notranjskem muzeju pa je na ogled razstava, naslovljena »Kamen na kamen – palača!: Plemstvo na Postojnskem«, ki je zasnovana kot časovni trak od 12. stoletja, ko so Postojno prvič omenili v starih oglejskih rokopisih.
3696 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Obiskali smo razstavo na Bledu z naslovom »Janez Ravnik, umetnik, pedagog in organizator razstav«, ki so jo ob sočasni predstavitvi monografije v Viteški dvorani na Blejskem gradu odprli v Galeriji Stolp.
V Notranjskem muzeju pa je na ogled razstava, naslovljena »Kamen na kamen – palača!: Plemstvo na Postojnskem«, ki je zasnovana kot časovni trak od 12. stoletja, ko so Postojno prvič omenili v starih oglejskih rokopisih.
Sindikat odklonskih identitet so v zavodu Emanat prvič priredili leta 2018, da bi na »platformi robnih urbanih žanrov« združili in povezali ustvarjalke in ustvarjalce, ki z žanri kabareta, burleske, satire in parodije preobračajo uveljavljene družbene standarde in udejanjajo pravico do različnosti. Letos ga odpira venezuelsko-belgijska ustvarjalka Sophie Rodriguez, sicer stara znanka festivala. S performansom Projekt Šopirjenje raziskuje pomene, ki jih ženska telesa vzbujajo v kapitalistični družbi. Prav posebna izkušnja pa je tudi zvočno-gibalni performans z naslovom Sonihanja intermedijske umetnice Petre Kapš in plesalke Anje Bornšek, saj po njunih besedah vodi obiskovalce iz slušnega in vidnega v občutenje.
Razstava dveh mladih romunskih umetnikov, ki ustvarjata pod imenom S.A.B.A., ruši predpostavke o tem, kaj naj bi bila retrospektiva. To večinoma povezujemo z umetniki z zavidljivim opusom del, tokrat pa smo v ljubljanski galeriji ŠKUC priča retrospektivi, ki se začne v času pred rojstvom obeh ustvarjalcev in sega v prihodnost. V Svetu kulture tudi o negotovem položaju Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož: upadu obiskovalcev in zastoju projekta prenove grajskega kompleksa. Vabljeni k poslušanju. Foto: S.A.B.A.
Zadnja korona je v obtoku dovolj časa, da so nekatera umetniška dela s tem motivom že ustvarjena ter pripravljena za branje ali ogled. Mestno gledališče Ptuj bo z današnjo premiero še pred koncem poletja vstopilo v novo sezono – kabaretna predstava Lunapark kuga v režiji Matjaža Latina bo s pravo mero resnosti, poroga, humorja, grotesknosti in gledališke predanosti nastavila ogledalo tako imenovani koronaresničnosti. Spregovorili bomo tudi o slikarski razstavi Ladje arhitekta Jurija Kobeta, ki je na ogled v Pretorski palači v Kopru, in o tolkalskem koncertu WOODSToP v okviru festivala Poletje v Stari Ljubljani. Foto z vaj za predstavo Lunapark Kuga: Stanislav Zebec
Parahipnagogija je stanje med spanjem in budnostjo in temu je svojo pozornost namenil fotograf Andrej Lamut, ki se tako od materialnih podob odmika k notranjim, neoprijemljivim in fantazijskim. Njegovo razstavo z naslovom Mnemosis, na kateri želi gledalcu vzbuditi občutke teh sanjskih doživetij, bodo danes odprli v Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani. V Svetu kulture se bomo odpravili še na Kongresni trg, kjer se bo s Chaplinovim Velikim diktatorjem nocoj v luči 75. obletnice konca druge svetovne vojne začel Kinodvorov tridnevni letni kino, in pa na Muzejsko ploščad Metelkova, kjer se bo s filmom Alfreda Hitchcocka Psiho začel letni kino Slovenske kinoteke, ta bo letos v znamenju kriminalk. Vabljeni v našo družbo. \t Foto (izrez): Andrej Lamut
Združene države Amerike so država z najslabšo pandemično statistiko na svetu. Življenje je v dobršni meri še zmeraj ohromljeno in medtem, ko se Američani pripravljajo na volitve, tehtajo, do katere mere naj odprejo gospodarstvo, ali naj pošljejo otroke v šolo, le ožji krogi glasno razmišljajo, kako je pohod novega koronavirusa vplival na kulturno-umetniško sceno v ZDA. Podobno kot zdravje, je kultura v Ameriki dobrina, ki si jo ljudje privoščijo v skladu s svojo kupno močjo. Obenem pa v nasprotju z Evropo glede kulture v ZDA ni družbenega dogovora in država v to sfero ne posega tako odločilno, kot pri nas. »Rob je visok, nikoli nisem splezal do njega, pogledal čezenj.« tako je o robnosti že pred več kot desetletjem razmišljal Peter Semolič, ki z novo pesniško zbirko Robovi nadaljuje z vprašanja o bivanju in končnosti. Zbirka je izšla v knjižni zbirki Prišleki Literarno-umetniškega društva Literatura. Foto: Wikipedia, By Wknight94 talk - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=15946704
Danes preverjamo, kaj ponujata dva glasbena festivala – brežiški festival stare glasbe Seviqc in festival Radovljica, ki se začenja nocoj. Radovljiški festival bo postregel z osmimi koncerti, kar šest od teh bo na festivalu doživelo svetovno premiero. V oddaji pa boste lahko več slišali tudi o razstavi Mojce Senegačnik v Centru vesoljskih tehnologij v Vitanju. Mojca Senegačnik se kot prva predstavlja v ciklu razstav z aktualnim naslovom Umetnost korone po koroni. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Jana Jocif / Festival Radovljica
Slikarka Ejti Štih je likovno umetnost tokrat spojila s književnostjo. Ob neki svoji slikarski razstavi v Argentini je namreč k pisanju obrazstavnega besedila namesto kuratorja povabila pisatelja in to jo je spodbudilo k pripravi knjige; bolivijska različica je izšla že pred časom, zdaj pa smo dobili tudi obogateno slovensko izdajo s preprostim naslovom Slike in zgodbe. V Svetu kulture nadaljujemo s književnostjo – pisateljica, raziskovalka, popotnica in potopiska, vse to je bila Celjanka Alma Karlin, ki preseneča še sedem desetletij po smrti. Leta 1945 je s pomočjo pisem in dnevnikov zapisala avtobiografsko pričevanje iz predvojnih let, ko je gostila protinacističnega ubežnika. Besedilo je ostalo v rokopisu, ki ga je v knjigo z naslovom Daljna ženska pretopila Jerneja Jezernik. In še o mednarodnem filmskem festivalu Shots, ki ga bodo nocoj odprli v Slovenj Gradcu: ta letos prinaša 13 filmov večinoma evropske produkcije, vsi pa so letos prvič tudi podnaslovljeni. Foto (izrez): Mladinska knjiga
Če so zgodovinski dogodki okrog Narodnega doma v Trstu, tudi požig pred 100 leti, ki jih obravnava strip Črni plamen Ivana in Zorana Smiljanića, skoraj v celoti jasni, pa je v ugibanja zavita vsebina, ki naj bi jo v prihodnje ponujal Narodni dom. V današnji oddaji bo o tem, kaj vse bi lahko delovalo v Narodnem domu, razmišljal naš tržaški sodelavec Marij Čuk, z avtorjema stripa o požigu Narodnega doma pa se je pogovoril Žiga Bratoš. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Založba ZRC
Vsako leto je pozornost kulturne javnosti usmerjena v največje mednarodne dogodke, ki jih predstavlja med drugim Evropska prestolnica kulture. Letos je poleg mesta Galway na Irskem prestolnica nam bližja Reka na Hrvaškem, kjer so po začetnem zagonu zaradi epidemije večino projektov morali ustaviti. Kljub temu se trudijo, da bi izvedli čim več programa, saj v poletnem času številni radi obiščejo to največje hrvaško pristaniško mesto. Pogledali bomo, kako so se prilagodili razmeram, v oddaji pa predstavljamo tudi novosti mladinske in otroške literature. Foto: EPA
Za svet, ki ga ne moremo jemati resno, je rešitev le resna klovnada: umetnost, ki odpira vrata tudi tam, kjer jih ni. Tako menijo ustvarjalci festivala Klovnbuf, mednarodnega festivala sodobne klovnade in novega cirkusa, ki bo do 9. avgusta ponudil zmes različnih pristopov sodobnega cirkusa. Pisatelju Dragu Jančarju pa so danes v Salzburgu podelili avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Ena od odlik njegove literature je, da ob posamezniku prikaže izkrivljenja zgodovine, so zapisali v utemeljitvi za to prestižno priznanje. Foto: Drago Jančar, vir: BoBo
Kulturno dogajanje konec tedna bo kljub razmeram pestro. V spomin na 250. obletnico smrti Giuseppa Tartinija bo v okviru širšega projekta Tartini 250 v nedeljo v Portorožu koncert komornega orkestra I Filarmonici di Roma z izjemnim solistom Otom Ughijem. V Mariboru se bo jutri začel 31. Poletni lutkovni pristan, ki bo ponudil predstave predvsem domačih lutkarjev, konec tedna na gradu Snežnik pa bo obarval Plavajoči grad. Dva dneva gledaliških in glasbenih dogodkov različnih zvrsti ter prostorskih instalacij bosta grad, kot že šestkrat doslej, spremenila v celostno umetnino ? predstavo.
Igorja Pisona, režiserja in avtorja predstave K(o)ronske zdrahe, je k pisanju spodbudila zgodba njegove prijateljice. Med spletnim pogovorom z njo, je spoznal, da karanteno preživlja skupaj s svojim bivšim partnerjem, ki mu je izbruh epidemije onemogočil vrnitev v Torino. Pisona je njun položaj spodbudil k razmišljanju o vprašanjih bližine in razdalje (tako večplastno aktualne med koronskim časom, ki ga živimo) in postali sta srž predstave, v kateri igrata Nikla Petruška Panizon in Žan Papič. Premiera predstave bo nocoj na dvorišču SKD Barkovlje pospremila slovesno podelitev nagrad tantadruj. Razglasitev nagrajencev je bila že maja. Med predstavami je bila za najboljšo izbrana Šest oseb išče avtorja SNG Nova Gorica, nagrada za življenjsko delo bo šla v roke kostumografke Marije Vidau, nagrado za igralsko stvaritev pa bo prejel Jurij Drevenšek, ki je prepričal z vlogo radijskega novinarja v drami Na valovih Saše Pavček v režiji Alena Jelena. Nagrajena bo tudi ekipa pod vodstvom režiserja Jake Ivanca in dramaturginje Ire Ratej, in sicer z nagrado za gledališki dosežek za niz spletnih bralnih uprizoritev Cankarjevih dram v projektu Gledališče za maturo. V oddaji pa danes tudi o novi knjigi. Po stopetdesetih letih so sodelavci Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU za tisk pripravili gradivo, ki ga je zbral eden najbolj vnetih zbirateljev ljudskega izročila pri nas Gašper Križnik. S sourednico knjige, ki nosi naslov Sveti Coprijan, Bredo Podbrežnik Vukmir se je pogovarjal Vlado Motnikar. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Odločna, celo jezna dekleta v mračnih sugestivnih okoljih že dolgo naseljujejo slike uveljavljene umetnice Tine Dobrajc. Tudi dela, s katerimi se predstavlja na njeni najnovejši razstavi v ljubljanski Kresiji, niso izjema. Razstavo z naslovom Žival sem, ujeta v tvoj vroč beton si je še pred samim odprtjem ogledala Iza Pevec. V oddaji pa bomo preverili tudi letošnji program festivala Glasbe sveta; festivala dveh mest, Gorice in Nove Gorice, ki bo do konca avgusta ponudil zanimiv in kakovosten nabor šestih glasbenih večerov na obeh straneh državne meje. Malce bolj proti severu pa se nocoj začenja tudi 21. izvedba Sajete, enega najbolj samosvojih festivalov na domačem festivalskem prizorišču, ki na enem mestu povezuje različne ustvarjalne prakse in izkušnje. Ta je bil letos še edini od festivalov na tolminskem Sotočju, ki je kljuboval do zadnjega. Ker pa je organizator pred dnevi dobil negativno mnenje NIJZ, se je odločil, da bo festival vseeno izpeljal, le na precej drugačen način kot sicer. O tem, kako, več v današnji oddaji. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: detajl slike Tine Dobrajc, vir: Galerija Kresija
Izbrali smo nekaj razstav, ki si vse poletje lahko ogledate v galerijah doma in v zamejstvu. Pogledali smo v Umetnostno galerijo Maribor ter na grad Miramare in v galerijo Rossoni na tržaškem Corsu. Foto: Marcello Dudovich: Agfa Film, plakat, 1930; www.worldofartglobal.com
Izraelski režiser Yonatan Esterkin že leta spremlja sodobno slovensko dramatiko in gledališče. Nazadnje je režiral izraelsko dramo Jakiš in Popče v SNG Nova Gorica. Kakšne so po njegovem mnenju razlike med slovenskim in izraelskim gledališčem, lahko med drugim slišite v današnji oddaji, v kateri bomo pozornost namenili tudi nagrajenim zgodbam letošnjega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija. Foto: Radio Koper
Tudi letošnje poletje kljub znanim razmeram spremljajo festivali, ki pa so po večini seveda malce prilagodili svoj program. Na Ptuju se bo danes začel 12. glasbeni festival Arsana, ki bo do prihodnjega četrtka ponudil žanrsko raznovrstne koncerte izključno slovenskih izvajalcev. Z glasbeno predstavo Pionirskega doma Lena in Lenart pa se bo v Ljubljani na Starem trgu danes začel festival Dobimo se pred Škucem. Do 2. avgusta se bodo v okviru tega zvrstili koncerti, predstave za otroke in odrasle ter ustvarjalne delavnice.
V oddaji najprej izpostavljamo dogodek, ki ga bodo nocoj v Palači Gravisi v Kopru posvetili italijanskemu režiserju Federicu Felliniju, letos mineva sto let od njegovega rojstva. Odprli bodo razstavo francoskega fotografa Paula Ronalda, ki je s Fellinijem sodeloval pri nastajanju filma Osem in pol, potem pa bodo zavrteli prav ta film. V Ljubljani se v letnem kinu Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova začenja 6. Poletna Animateka, predstavljamo njen program. Program Ars pa ob 20h pripravlja neposreden prenos koncerta Godalnega kvarteta Emona.
Med neredkimi umetniki, ki so se odzvali na tesnobo epidemije, je priznani modernistično usmerjeni slikar Herman Gvardjančič. Trenutno predstavlja dela iz dveh ciklov, ki tematizirata epidemijo in požare v Avstraliji. Te risbe »ne bi smele nikoli nastati. Vendar so nastale, ker je sila njihovih zgodb delovala na mene s tako močjo, da ni bilo nikoli vprašanje, jih upodobiti ali ne. Preprosto sem jih moral ˝zapisati˝,« Gvardjančič razmišlja ob razstavi v ljubljanski galeriji Equrna. Med področji, ki so jo zaradi epidemije novega koronavirusa najslabše odnesla, pa je zagotovo tudi film. V pomladnih mesecih so bile kinodvorane zaprte in filmski festivali odpovedani, poletni meseci pa so jim bolj naklonjeni zaradi možnosti priljubljenega kina na prostem. Za nami je že Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, v prihodnjih tednih pa se bodo tako odvili še festival kratkega filma FeKK v Ljubljani, Kino Otok v Izoli, DokuDoc v Mariboru in Shots v Slovenj Gradcu. Kljub negotovim razmeram filmskim druženjem zeleno luč prižigajo tudi v Sarajevu in v Benetkah, priljubljeni Motovun v hrvaški Istri pa so organizatorji tik pred začetkom zaradi ponovnega povečanja števila okužb v državi morali odpovedati.
Tramvaj je potnike prvič zapeljal po ulicah prestolnice jeseni leta 1901, svojo zadnjo vožnjo (vsaj za zdaj) pa je opravil pozimi leta 1958, ko ga je pospremila množica ljudi. Ena izmed prikolic vozila, ki je v obdobju pred drugo svetovno vojno in takoj po njej močno zaznamovalo Ljubljano, je odslej del stalne razstave v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki; kot poudarjajo v muzeju, je še posebno zanimiva zato, ker so jo v izvirni obliki izdelali leta 1947 v delavnicah ECŽ, Električne cestne železnice, predhodnice Ljubljanskega potniškega prometa, in je pomenila sintezo vrhunskega slovenskega tehniškega znanja, dela in usposobljenosti.
Le kdo ne pozna bralne značke, ki z geslom »S knjigo v svet« spodbuja prostovoljno branje v prostem času? Priznanje, ki sta ga po češkem zgledu oblikovala Leopold Suhadolčan in Stanko Kotnik, letos praznuje 60 let. Uvod v jubilej pomeni knjižna izdaja pesniških poslanic tržaškega avtorja Marka Kravosa, ki je nastala med epidemijo in jo je pesnik namenil članom društva Bralna značka. Prehajanje iz žanra v žanr, mešanje napetosti z atmosfero, grozljivosti s pretresljivostjo in žanrskih klišejev z izdelano psihologijo pa so po mnenju žirije odlike grozljivke Koča, zmagovalnega celovečernega filma letošnjega Grossmanovega festivala fantastičnega filma in vina, ki se je s podelitvijo nagrad v soboto sklenil v Ljutomeru.
Neveljaven email naslov