Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Gorskem kotarju se te dni začenja festival Cinehill, naslednik filmskega festivala v Motovunu. Pri založbi Beletrina pa je izšla knjižna novost z naslovom Taka nisem bila nikoli Melite Forstnerič Hajnšek.
3624 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
V Gorskem kotarju se te dni začenja festival Cinehill, naslednik filmskega festivala v Motovunu. Pri založbi Beletrina pa je izšla knjižna novost z naslovom Taka nisem bila nikoli Melite Forstnerič Hajnšek.
Z današnjo oddajo bomo naprej odpotovali v Rim, od koder se s poročilom o oživljanju italijanske kulturne, zgodovinske in umetniške ponudbe oglaša Janko Petrovec. Pozneje tudi v Novo mesto, kjer že 70 desetletij domuje Dolenjski muzej in te dni obeležuje svoj jubilej. 50-letnico delovanja letos slavi tudi gledališče Glej, ki poleg razstave na Krakovskem nabrežju danes odpira manjšo razstavo tudi v ulični galeriji Tam-tam na Vegovi ulici v Ljubljani.
Z zamudo zaradi epidemije je svoja vrata odprla nova dunajska galerije Albertina Modern, ki hrani in predstavlja zbirko več kot 60. 000 umetniških del moderne in sodobne umetnosti. Ključna so predvsem dela avstrijskih umetnikov, kot so Arnulf Rainer, Maria Lassnig, Franz West, Erwin Wurm in VALIE EXPORT. Nove galerijske prostore je odprla razstava Začetek. Umetnost v Avstriji med letoma 1945 in 1980, ki ponuja pregled tega inovativnega obdobja zgodovine umetnosti. V oddaji pa predstavljamo tudi nekaj novosti mladinske in otroške literature.
Ekspertna radijska skupina Ars Acustica znotraj zveze EBU skrbi za mednarodno sodelovanje pri predstavljanju radijske, zvočne umetnosti, elektroakustične glasbe in sorodnih zvrsti. Skupina podeljuje tudi nagrado Palma Ars Acustica, za katero se letos poteguje 22 predlogov radijskih postaj. Med njimi so v prvem krogu glasovanja delegati izpostavili pet izstopajočih predlogov in v finale se je uvrstilo tudi delo skupine slovenskih ustvarjalk, elektroakustična radijska opera IDEN. V Galeriji P74 pa je na ogled skupinska razstava Kamen, papir, škarje. V okviru razstave, katere naslov temelji na igri, ki izhaja iz Kitajske, in je po besedah organizatorjev metafora za izbiro med sodelovanjem in individualnostjo, naključjem in zakonom, skupnostjo in osamo, svoja dela predstavljajo Jože Barši, Tomaž Furlan, Dejan Habicht, Sanja Iveković, Laibach Kunst, Dalibor Martinis, Polonca Lovšin, OM produkcija, Tadej Pogačar, Uroš Potočnik, Small but dangers, Mladen Stilinović in Milena Usenik. Več o izbranih temah v tokratni oddaji Svet kulture. Vabljeni k poslušanju!
V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj predstavitev nagrajenih umetnikov dopolnjujejo z razstavo del slikarja Živka Marušiča. Nagrado Prešernovega sklada je dobil že leta 1999 za razstavo Slika je mrtva, naj živi slika v Moderni galeriji, in jo po prejetju tudi raztrgal – v znak upora proti temu, kako država ravna z umetniki. Po dveh desetletjih naj bi v Kranju razstavo slikarjevih risb in dnevniških skic odprli v začetku marca, a jim je to preprečila epidemija koronavirusne bolezni. Pregledno razstavo so v kranjski galeriji pripravili v sodelovanju s kustosinjo Nino Jeza in kustosoma Andrejem Medvedom in Markom Arnežem.
25. Slovenski dnevi knjige, ki so jih odprli dopoldne, bodo potekali do 31. maja in ponudili raznolike dogodke, seveda vse vezane na knjigo in branje. Organizator – Društvo slovenskih pisateljev – napoveduje, da bo velik del programa namenjen tudi povezavi literarnih ustvarjalcev z ostalo zainteresirano javnostjo. Zaradi trenutnih omejitev bodo Slovenski dnevi knjige potekali skoraj v celoti na spletu, kjer se bodo vrstila virtualna branja in okrogle mize; od petka do nedelje se bo v štirih mestih po Sloveniji odvijal tudi knjižni Sejem za zraku, nadaljevanje medkoronskega Sejma s kavča, ki bo omogočil kupovanje knjig na prostem. V oddaji se bomo tokrat dotaknili tudi aktualnega dogajanja v Trstu, kjer se dvigujejo glasovi proti vrnitvi Narodnega doma slovenski skupnosti. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: EPA
Kako se je v tem času epidemije spremenilo naše dojemanje nas samih? To vprašanje so si zastavili v Moderni galeriji v Ljubljani in kot odgovor zasnovali obsežno spletno razstavo Virusni avtoportreti, na kateri se predstavlja sto umetnikov od vsepovsod po svetu. V današnjem Svetu kulture še o vsakoletnem majskem srečanju Forum Tomizza. Na njem književniki, publicisti in kritiki obidejo tri mesta, Trst, Koper in Umag in odpirajo aktualna vprašanja našega prostora in časa, letošnji forum pa so zaradi novih razmer preselil na splet. Srečanje so nadomestili z novinarsko predstavitvijo zbornika po koncu dvajsetletnega delovanja, o katerem bomo spregovorili v naši oddaji. Fotografija: izrez iz predstavitvenega videa
Pogledali bomo s kakšnimi priporočili, pa tudi težavami bodo kinodvorane in gledališča stopila v novo normalnost. V oddaji pa tudi o knjižni novosti, prevodu drugega dela trilogije o perzijskem matematiku, astronomu in fiziku Omarju Hajámu bosanskega pisatelja, esejista in dramatika Dževada Karahasan, ki je eden v tujini najbolj priznanih književnikov z območja nekdanje Jugoslavije. Dževad Karahasan v svojih delih sooča in prepleta različne vere in kulture, tradicijo in sodobnost. Tudi vojna v Bosni je v njih pustila močan pečat, predvsem pa pogosto sega daleč v zgodovino, še posebej na območje srednjeveške Perzije. V trilogiji Kaj pripoveduje pepel ob osrednjem liku Omarju Hajamu prikazuje tudi družbene in politične okoliščine tistega časa, torej 11. in 12. stoletja. Prvi del Seme smrti pripoveduje o mladem Hajamu, ki kot dvorni astronom sestavlja svoj sloviti koledar. V drugem delu, Tolažba nočnega neba, pa je Omar Hajam na vrhuncu svoje življenjske poti. Prevajalka Jana Unuk pa poudarja, da v tem delu Karahasan tudi prikaže, kako se lahko družbena utopija sprevrže v nekaj izjemno slabega. Več v oddaji Svet kulture.
V galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu odpirajo razstavo Insiders portugalskega umetnika Simaa Besse. »Za njegovo umetniško prakso je značilna risba večjih kot tudi bolj intimnih formatov. Risba kot taka je črtna in skicozno naravna. Barvo in tonske podslikave uporabi predvsem za oblikovanje atmosfere znotraj slikarskega polja. Motivika risb Simaa Besse ima dve izhodišči – figuraliko in ponavljanje,« je zapisal kustos razstave Adrijan Praznik. V oddaji pa danes tudi o knjigi Tržaška branja, v kateri je literarna zgodovinarka Marija Pirjevec zbrala literarnozgodovinske študije in interpretacijske prikaze slovenske književnosti. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Vir: galerija Simulaker
Risbe, skulpture in novodobni mediji, kot je video, so lahko tudi posredniki, skice umetniških idej in dogodkov. Imajo torej dokumentarno vlogo, ekspresivno vlogo, ali oboje hkrati. V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov so v tem duhu pripravili razstavo članov Sekcije za video in medijsko umetnost, ki so jo naslovili Zamisli in Zasnove. In še ena današnja tema: v Lamutovem likovnem salonu, enem od razstavišč Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, je do 21. junija na ogled razstava novomeške umetnice Tine Mohorović Prestopanja / Crossings. Vabljeni v Svet kulture. Vir grafike (izrez): ZDSLU
Akademski kipar Zoran Srdić Janežič je ustvaril spomenik za Prekmurski trg, s katerim je Ljubljana lansko leto počastila stoto obletnico priključitve Prekmurja matičnemu narodu. To bo osrednja tema današnjega Sveta kulture, ki pa bo v celoti obdan s skulpturami. V mariborskem razstavišču Kibela je namreč na ogled nova razstava ženskih figur z naslovom Glorious Twelfth - Lov na žensko ali dvanajst parabol o njenem obstoju. Avtor je mariborski umetnik Jože Šubic. Vabljeni v našo družbo. Vir grafike: Zoran Srdić Janežič
Umetnik Andrej Škufca je tokrat galerijo napolnil z objekti, ki obiskovalca skoraj izrinjajo iz nje. Želel si je ustvariti prostor, ki ni po meri človeka. Kdor bo obiskal razstavo Črni trg v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, se mu bo morda celo zazdelo, da je stopil v prizore znanstvenofantastične zgodbe. V današnjem Svetu kulture še o romanu Ti je smešno, da mi je ime Donald? Ahmeda Burića. Sugestiven roman pripoveduje o junaku, ki je preživel vojno v Bosni v prvi polovici devetdesetih in ohranil svoje srce. Vir fotografije: MGLC
Karel Pečko, akademski slikar in dejavni člen kulturnega življenja v Slovenj Gradcu, se je rodil septembra leta 1920, ob stoti obletnici njegovega rojstva pa so v Galeriji Slovenj Gradec pripravili dokumentarno umetniško razstavo. Pečko je bil eden od ustanoviteljev Umetnostnega paviljona, predhodnika Koroške galerije likovnih umetnosti, bil pa je tudi prvi vodja Koroške galerije, ki jo je vodil vse do leta 1997. Več o njegovem delovanju na kulturnem podiju in njegovem slikarskem opusu boste izvedeli v današnji oddaji, v kateri vam predstavljamo razstavo Pečkov Slovenj Gradec, dotaknili pa se bomo tudi današnjega mednarodnega dne muzejev.
V oddaji vam danes predstavljamo knjižno novost založbe LUD Šerpa, in sicer prevod treh zgodb povojnega nemškega modernističnega pisatelja Arna Schmidta. Za njegove zgodbe je značilna navezava na ekspresionizem; temačnost, asociativnost in intenzivnost. Tudi prevajalec Slavo Šerc, ki je poslovenil tri novele Arna Schmidta – Leviatan, Priseljenci in Črna ogledala – je imel težko delo, saj je Schmidt izdatno eksperimentiral z jezikom. Danes pa bomo v Svetu kulture razmišljali tudi o tem, kako je zaprta meja z Italijo vplivala na Slovence v Italiji in njihov stik z matico. Vabljeni k poslušanju!
V Slovenski filharmoniji danes zaganjajo spletni abonma, več kot dvajset komornih in zborovskih koncertov, ki jih bodo prek spleta oddajali iz filharmonične dvorane. Z njimi želijo vsaj delno nadomestiti odpadle koncerte oranžnega, modrega in vokalnega abonmaja in predvsem obdržati stik s svojim občinstvom. V oddaji bomo danes predstavili tudi knjigo o kitajskem učenjaku Konfuciju, ki je živel v 6. in 5. stoletju pred našim štetjem. Napisal jo je ameriški novinar Michael Schuman, ki poudarja, da držav Vzhodne Azije še danes ne moremo razumeti brez razumevanja Konfucijeve obsežne dediščine, kar je bil tudi razlog za nastanek knjige. Več v tokratni oddaji Svet kulture!
Goroslav Vukšič – Gogo je bil še pred nekaj meseci neznan v literarnem svetu, potem pa se je pojavil z romanom – Norci pomorci. Avtor je deset let plul po vseh oceanih, sprva kot strojnik, pozneje kot ladijski oficir. Življenje na ladji dobro pozna in to je tudi tema njegovega romana. Predstavljamo pa tudi burno in osupljivi zgodba nepopustljivega aktivista Umberta Tommasinija, ki je zdaj na voljo v slovenskem prevodu. Zgodba o velikem pogumu nas vodi od prve splošne delavske stavke na Tržaškem v začetku stoletja pa vse do politično prebujenih 70. let, ko je Tommasini, tedaj že upokojeni kovač, deloval kot urednik anarhističnih glasil Germinal in Umanità Nova, so zapisali v založbi *cf, pri kateri je knjiga izšla v prevodu Eve Brajkovič.
Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je izšel roman italijanskega pisatelja Marca Missirolija z naslovom Zvestoba. V izvirniku je roman izšel lani in takoj osvojil nagrado Strega Giovani ter se uvrstil med peterico finalistov za najpomembnejšo italijansko literarno nagrado Strega. Še ne štiridesetletni Missiroli je doslej napisal šest romanov, v slovenščini imamo tudi Opolzkosti v zasebnosti iz leta 2015. Oba romana je poslovenil Janko Petrovec, sicer dopisnik nacionalne radiotelevizije iz Rima. Predstavljamo pa tudi knjigo P74 : 20 let, ki dokumentira dejavnost te galerije. Leta 1997 jo je ustanovil umetnik Tadej Pogačar, osnovna področja njenega delovanja pa so samoorganizacija, samoizobraževanje ter kritičen odnos do okoljskih, socialnih in političnih tem.
Čeprav so slovenska gledališča za obiskovalce zaprta in verjetno še nekaj časa bodo, ustvarjalci v njih delujejo na različne načine. Prešernovo gledališče v Kranju danes začenja projekt z naslovom Monologi s kavča. Gre za premierni omnibus osmih kratkih monologov, ki so jih v času epidemije napisali slovenski dramatiki za osem igralcev Prešernovega gledališča v Kranju pod vodstvom režiserjev Maše Pelko in Luka Marcena. Razstavišča pa že vabijo z novimi razstavami – v ljubljanski galeriji Kresija je od danes na ogled razstava Eneja Gale z naslovom Na ramenih pritlikavcev, ki likovno umetnost humorno sooča z znanostjo in lutkarstvom.
Vest o Titovi smrti 4. maja 1980 je zapolnila številne časopisne naslovnice. Kako zbirke starih časopisov pripovedujejo o Josipu Brozu Titu in njegovem boju, prevzemu oblasti, vladavini in smrti? Vodnikova domačija v Ljubljani bo v soboto odprla virtualno razstavo iz zbirke starih časopisov, ki je nastala ob štiridseti obletnici Titove smrti. V oddaji pa bomo predstavili tudi knjigo kratkih zgodb z naslovom Ekoton in drugi grehi mladosti Jerneja Jurna, ki je izšla v zbirki Prvenci založbe Mladinska knjiga.
Danes bo v ospredju avstrijska Koroška. Predstavili vam bomo razstavo ljubljanske Galerije Vžigalica Proti:Gibanje, na kateri si lahko ogledate projekte Kulturnega centra univerze v Celovcu UNIKUM, posredno pa se bomo Koroške dotaknili tudi prek nobelovca Petra Handkeja oziroma njegove drobne mojstrovine, kratkega romana o Handkejevi materi – koroški Slovenki Mariji Sivec. Pred kratkim je namreč izšel nov prevod dela Žalost onkraj sanj, ki ga je nobelovec začel pisati kmalu po pogrebu svoje mame, poslovenila ga je Amalija Maček.
Umetniška beseda premore presežnost, lepoto in fantazijo, lahko pa tudi bodri. Prav spodbudne misli pesnikov zdaj najdemo na seriji plakatov na mariborskih javnih plakatnih mestih. Gre za projekt Moč besede Mestne občine Maribor. V oddaji pa tudi o brezplačnem programu Fotonična šola. Kako na mednarodni trg kreativne fotografije?, ki ga je v sodelovanju s Centrom za kreativnost pripravil Center za sodobno fotografijo – Galerija Photon, ki svoje delovanje še nadalje širi na mednarodni trg.
Neveljaven email naslov