Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnji oddaji malce več o eni izmed letošnjih evropskih prestolnic kulture. Spomnimo, da so prestolnice leta 2024 estonski Tartu, arktični Bodø in Bad Ischl v Avstriji. Poročamo tudi o devetem mednarodnem festivalu kratkih filmov Shots, ki prinaša 16 filmov iz 11 držav.
3702 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V današnji oddaji malce več o eni izmed letošnjih evropskih prestolnic kulture. Spomnimo, da so prestolnice leta 2024 estonski Tartu, arktični Bodø in Bad Ischl v Avstriji. Poročamo tudi o devetem mednarodnem festivalu kratkih filmov Shots, ki prinaša 16 filmov iz 11 držav.
Srečko Kosovel, ki je v 22 letih svojega življenja ustvaril intenziven pesniški opus, je eno najpomembnejših imen slovenske literature 20. stoletja. Zdaj imamo bralci priložnost, da pogledamo v še neobjavljeno Kosovelovo zapuščino. Pri založbi Goga so namreč pod naslovom Vsem naj bom neznan v dveh knjigah, na skupno skoraj 2000 straneh, izšli zapisi iz Kosovelove zapuščine, ki so do danes ostali še neobjavljeni. V oddaji tudi o premieri baleta Giselle v SNG Opera in balet Ljubljana, gostovanju Narodnega muzeja Slovenije na Kitajskem ter skladatelja Vinka Globokarja v Zagrebu.
V Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani se danes začenja festival žanrskega filma Kurja polt. Poudarek 6. edicije je »frikovstvo« na velikem platnu, spake, čudaki in drugi posebneži, ki krasijo pokrajine žanrskih filmov. Nekaj minut čez šestnajsto bomo predstavili še pregledno razstavo likovnih del Ivana Roba v Muzeju sodobnih umetnosti Ugo Cara v Miljah. Vabljeni k poslušanju!
Partizansko gibanje je umetnost dojemalo kot bistveni del odporniškega gibanja in družbene revolucije. Partizanske pesmi in pesmi upora so peli že v prvih partizanskih enotah, danes pa jih lahko razumemo kot opomin na težke čase. Invalidski pevski zbor, katerega neposredni naslednik je Partizanski pevski zbor, ta mesec praznuje tri četrt stoletja delovanja. Priložnost zaznamujemo s koncertom v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sporočiti želijo, da je izročilo pesmi upora, domoljubnih in partizanskih pesmi pomembno za vse generacije. Podobe iz narave in človekovega bivanja pa bodo do petka polnile Bežigrajsko galerijo 2 v Ljubljani, kjer se danes začenja že šestnajsti tradicionalni štiridnevni Videofestival Narave. Na ogled bodo dela osemnajstih avtorjev, kot vsako leto gre za novejšo produkcijo. V oddaji pa se bomo ustavili tudi v Milanu, kjer se v okviru skupinske razstave Ventura Futures na tednu oblikovanja predstavlja tudi izbor novejše produkcije slovenskih oblikovalcev in proizvajalcev pohištva. Foto: Pohod XIV. divizije (Foto: G. Pipenbacher, vir: Zbornik fotografij iz Narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda 1941-1945)
Oskar Kokoschka na Dunaju razstavlja po 30.letih. Tokrat v Leopoldovem muzeju njegovo umetniško in življenjsko pot povezujejo besede ekspresionist, migrant, Evropejec.
Uporništvo, pacifizem in ljubezen poeta Chénierja so gonilo četrte izmed dvanajstih opernih del italijanskega skladatelja Umberta Giordana, ki jo nocoj po treh desetletjih znova postavljajo na oder mariborske opere. Ob slavni veristični operi iz časa francoske revolucije se bomo v oddaji podali tudi v svet izrazito interaktivne predstave InterKlepec, zasnovane na različnih verzijah zgodbe o Petru Klepcu, ki bo jutri premierno uprizorjena v Stari mestni elektrarni. Napovedali bomo tudi koncert Skladateljski začetki, strnili utrinke mednarodne konference Mobilnost za ustvarjalnost ter ob 90. rojstnem dnevu voščili dramskemu igralcu Juriju Součku. Vabljeni k poslušanju! Foto: SNG MB / Miran Waldhutter
Med vsebinami današnje oddaje omenimo premiero muzikala Addamsovi, v Mestnem gledališču ljubljanskem, napoved koncerta za Modri abonma, ki ga bo zaznamoval vodilni svetovni trobentač Hakan Hardenberger ter peti koncert iz komornega cikla Carpe artem v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Oddajo bomo razširili z napovedjo razstave lutk, plakatov ter ilustracij in akvarelov Eke Vogelnik na Ptuju in z vsebinskim utrinkom s Kulturnega bazarja, na katerem sodeluje tudi naše Uredništvo igranega programa. vit foto: napovednik.com
Mednarodno združenje književnikov PEN je bilo ustanovljeno z namenom, da se grozote 1. svetovne vojne ne bi nikoli več ponovile. V teh mirovnih prizadevanjih ima posebno vlogo Odbor za mir, ki se vsako leto sreča na Bledu, s čimer se začne mednarodno srečanje pisateljev. Prvič po več kot štirih desetletjih Odbora za mir ne bo vodil Slovenec, ampak bo to francoski pisatelj, pravnik Emmanuelle Pierrat. Kot vsako leto bodo pisatelji v teh dneh na Bledu tlakovali pot dialoga sprtim stranem, osrednji razpravi pa bosta namenjeni predstavam o drugih kot poti do miru ali vojne in prebujanju mladih za literaturo. V oddaji tudi o 34. Slovenskih glasbenih dnevih, ki so letos posvečeni 100-letnici ustanovitve ljubljanskega konservatorija in 80-letnici Akademije za glasbo, in o sejmu otroške in mladinske literature v Bologni. Prelistali bomo tudi publikacije, ki so jih predstavili v okviru Koroških avstrijskih kulturnih dnevov.
Ameriški fotograf Roger Ballen že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja živi in ustvarja v Johannesburgu v Južni Afriki. Njegovi začetki so bili dokumentarni, skozi leta pa je izoblikoval prepoznaven slog, imenovan balleneska, ki označuje nekaj mračno vznemirljivega, nekaj, kar v opazovalcu prebudi občutek težko določljive, nezavedne groze. Ballen pravi, da so njegove fotografije psihološke, saj raziskujejo predvsem temne strani človeške duševnosti. Igra prikazni, razstava, s katero se Ballen po desetih letih vrača v Ljubljano, je v njegovem prepoznavnem slogu nastala iz razmišljanja in predstave o posmrtnem življenju in nastanku vesolja iz niča. Navdih za vizualizacijo je našel v celici zapuščenega johannesburškega zapora za ženske. Ballenove fotografije, ki delujejo proti splošnim vrednostnim ali moralnim sodbam v umetnosti, so razstavili v Galeriji Fotografija.
Magična ekspresivnost odrevenelih figur in zamolkle, a kontrastne barve so značilnosti slikarstva Klavdija Zornika, ki je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. Ob 10. obletnici njegove smrti so v Pilonovi galeriji v Ajdovščini pripravili razstavo avtorjevih del z naslovom Risbe, slike iz Primorske. Poleg desetih slik je na ogled tudi več njegovih risb, ki so manj ekstatične, zazrte vase in tu in tam fragmentarne. V ljubljanski galeriji Photon pa so na ogled dela dveh mlajših avtorjev, ki ju druži inovativen pristop k fotografskemu mediju. Tilyen Mucik in Domagoj Burilović se predstavljata s svojima novejšima serijama Flora femina in Post Factum. V oddaji pa tudi opozarjamo na nekaj novosti na področju otroške in mladinske literature v marcu.
Mlad par čaka na blagajni, ko on njo nenadoma vpraša, ali bi imela otroka. Vprašanje sproži verižno reakcijo osebnih, družbenih in okoljskih vprašanj, s katerimi se v predstavi Pljuča sooči 30-letni par. Igro britanskega avtorja Duncana Macmillana bodo nocoj premierno uprizorili na malem odru ljubljanske Drame. Nastala je v režiji Žige Divjaka in prevodu Tine Mahkota. V oddaji bomo napovedali tudi koncert V troje je lepše, srečanje treh akademskih pevskih zborov in Mozartine. Poročali bomo z razprave ob razstavi Čas brez nedolžnosti in se ozrli na Kitajsko, v mesto Šendžen, v katerem so pripravili mednarodni glasbeni festival. Na njem bosta čez dva tedna nastopila tudi Orkester Slovenske filharmonije in Slovenski komorni zbor. Foto: Peter Uhan
Pretiravanje, parodija, provokacija in subverzivna igra z mejami med realnostjo in lažjo so v tekmi za politično pozornost postali izjemno uigrana sredstva populizma. V predstavi Nasprotje stvari jih bo preigravalo pet črnih klovnov in se ob tem spogledovalo s tematiko fašizma. Premiera bo drevi v Slovenskem mladinskem gledališču. V oddaji bomo napovedali tudi gostovanje ruskega glasbenika Dmitrija Sitkoveckega, violinista, dirigenta in aranžerja, ki bo nastopil z glasbeniki Orkestra Slovenske filharmonije. V Narodnem domu Maribor pa bo drevi koncert Madžarskega narodnega filharmoničnega orkestra. Ozrli se bomo še na Tržaško, kjer se širi oblak, ki ogroža slovenščino in tamkajšnjo skupnost. Foto: Matej Povše
Ob današnjem svetovnem dnevu gledališča se bomo posvetili 49. Tednu slovenske drame, ki se bo začel z nocojšnjo slavnostno prireditvijo v Prešernovem gledališču v Kranju. Ob začetku 13. slovenskega bienala ilustracije, o katerem bo govora, pa bomo zajadrali med slike za najmlajše in za odrasle. Napovedali bomo namreč še razstavo ilustratorke Andreje Peklar Svetloba-tema-svetloba, ki bo krasila ovalni galerijski prostor Peterokotnega stolpa na Ljubljanskem gradu. Za konec pa še o razstavi kiparke Anje Kranjc v mariborskem razstavišču Media Nox. Na sliki: izrez ilustracije Damijana Stepančiča
V popoldanski oddaji o kulturi bomo najprej govorili o priznani poljski pisateljici Olgi Tokarczuk, ki bo nocoj nastopila na literarnem večeru v Novi Gorici. V svoji inovativni prozi avtorica raziskuje stanje sodobnega človeka in družbe. Za svoje literarno ustvarjanje je prejela številne poljske in mednarodne literarne nagrade, med njimi tudi nagrado booker ter leta 2013 nagrado vilenica. V oddaji predstavljamo še 54. zagrebški salon vizualnih umetnosti, ki tokrat poteka pod sloganom Brez anestezije ter vas vabimo na koncert cikla Sozvočje svetov.
O Dunaju leta 1900, ko se je preporodila moderna, preglednem festivalu avstrijskega filma, razstavi Nike Autor in romanu Emila Filipčiča.
Prešernovo gledališče Kranj bo jutri krstno uprizorilo sodobno dramo Zabava za Borisa, Thomasa Bernharda, ki jo je režirala Snežana Trišić. Uprizoritev je nastala v koprodukciji s ptujskim Mestnim gledališčem. Več v današnji oddaji Svet kulture. Posvetili se bomo še plesni predstavi Alien Express: Drugi let, ki bo premiero doživela jutri v ljubljanskem Kinu Šiška in pa 22. Pripovedovalskemu festivalu, ki se v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani začne danes. Vabljeni, da nam prisluhnete. Foto: Prešernovo gledališče Kranj
“Berite. Pazno, premišljeno. Iščite duše,” je med drugim v poslanici ob današnjem svetovnemu dnevu poezije zapisala predsednica Društva slovenskih pisateljev Aksinja Kermauner. »Ljudje danes potrebujemo poezijo bolj kot kdajkoli prej. Kajti v tem izvotljenem času, lažno naphanem z nesmiselnim gomazenjem, mistični zven poezije zatrese v nas vednost, da je pod brezupnim betonom našega sveta skrito še kaj…, nekaj…, za kar je vredno živeti …,« je še dodala. V današnji oddaji pozornost tako namenjamo poeziji in lutkam, saj je 21. marec tudi svetovni dan lutk. V Mariboru in Ljubljani sta danes premieri dveh lutkovnih predstav – Kettejeve pravljice Šivilja in škarljice ter lutkovnega baleta Posvetitev pomladi na glasbo Igorja Stravinskega. Na oder SNG Nova Gorica pa nocoj prihaja prva slovenska uprizoritev romana nemške avtorice Sibylle Berg Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha. V nadaljevanju predstavljamo tudi film Tovor srbskega režiserja Ognjena Glavonića in peti koncert za Modri abonma. Foto: pixabay
O egocentričnem umetniku, ljudeh na socialnem robu, filmiih o nazadnjaških nazorih, zapostavljebih in revnih soseskah Amerike ter podobah dokumentov nekdanje in sedanje Rusije.
Pri nas in drugod se vrstijo sejmi in festivali filmov in knjig, kar naznanja pomlad, ki v prvih koledarskih dneh slavi umetnosti vseh vrst.
Festival dokumentarnega filma je te dni v polnem zamahu. Do srede si lahko ogledate še nekaj izjemnih dokumentarcev, več v oddaji. Predstavljamo tudi film Urše Menart Ne bom več luzerka, ki bo drevi v Kinodvoru odprl Festival frankofonskega filma, v slovenskem kulturnem domu v Gorici v Italiji pa se začenja abonma komičnega gledališča - KOMIGO. Vabljeni v našo družbo!
Eden od osrednjih avtorjev nemškega novega filma Rainer Werner Fassbinder je bil upornik tako v ustvarjalnem smislu kot v zasebnem življenju. Čeprav ni skrival svoje istospolnosti, se je dvakrat poročil: ena izmed njegovih žena je igrala v njegovih filmih, druga pa jih je montirala. Bil je osrednja figura zahodnonemškega filma in hkrati skozi svoja dela njegov neizprosen kritik; 44 filmov, ki jih je posnel med letoma 1966 in 1982, je izjemno pronicljivih socialnih dram, kritiki pa jih imajo veliko od njih še danes za mojstrovine. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali je zaslovel tudi mednarodno: ljubezensko zgodbo o Emmi, starejši Nemki, in Aliju, maroškem priseljencu v povojni Nemčiji, je Milan Marković Matthis priredil tudi za oder. Večplastnost in pretresljivost ljubezenske zgodbe na družbenem robu, ki jo je za ljubljansko Dramo režiral Sebastijan Horvat, v njej pa nastopajo Nataša Barbara Gračner, Iztok Drabik Jug in drugi, skozi prepoznavno modernistično estetiko gledalca sooči z družbenimi stereotipi, ki so še danes – zlasti ob novem valu migracij, ksenofobije in konservativizma – ključna vprašanja, s katerimi se spopadajo družba in posamezniki.
Neveljaven email naslov