Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnji oddaji malce več o eni izmed letošnjih evropskih prestolnic kulture. Spomnimo, da so prestolnice leta 2024 estonski Tartu, arktični Bodø in Bad Ischl v Avstriji. Poročamo tudi o devetem mednarodnem festivalu kratkih filmov Shots, ki prinaša 16 filmov iz 11 držav.
3704 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V današnji oddaji malce več o eni izmed letošnjih evropskih prestolnic kulture. Spomnimo, da so prestolnice leta 2024 estonski Tartu, arktični Bodø in Bad Ischl v Avstriji. Poročamo tudi o devetem mednarodnem festivalu kratkih filmov Shots, ki prinaša 16 filmov iz 11 držav.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
»Človek izdeluje sovraštvo tako kot čebela med« – to spoznanje je William Golding zakodiral v snov svoje uspešnice, romana Gospodar muh, po katerega motivih je Grumova nagrajenka Simona Hamer napisala igro Pošasti. Zgodbo o premetu navidezne idile v nasilje in krutost iz pozicije sedanjosti in s poudarkom na konformizmu ter apatiji režira Vito Taufer, uprizorjena pa bo na odru Slovenskega mladinskega gledališča. Drugi poudarek oddaje je razstava Vojna v Koroški galeriji likovnih umetnosti, ki se z deli mednarodno priznanih avtorjev – med njimi tudi nemškega ekspresionističnega mojstra Otta Dixa – posveča vojni in njenim travmatskim posledicam. Pozneje pa še o razstavi Jožeta Baršija v Galeriji P74 in drugih opaznejših kulturnih dogodkih … Avtor fotografije je Jane Štravs.
V današnji oddaji predvsem o razstavah. V Moderni galeriji bodo nocoj odprli veliko retrospektivno razstavo del Marija Preglja ob 50. obletnici njegove smrti. Opus enega najpomembnejših slovenskih slikarjev sredine 20. stoletja bo prvič po pregledni razstavi leta 1969 na ogled v tako izčrpni postavitvi. Predstavljamo pa tudi pestro dogajanje v nevladnem kulturnem centru GT22 v Mariboru.
Tokrat o stripu Animal Noir (slo. Kosmati krimič) Izarja Lunačka in Nejca Jurna, ki je izhajal pri ugledni založbi v Združenih državah Amerike, zdaj pa je pri Cankarjevi založbi izšel njegov prevod v slovenščino. Pozornost namenjamo tudi katalogu Na začetku je bila črta, ki je nastal ob pregledni razstavi o 70 letih likovne ustvarjalnosti na Goriškem, in razstavam na Dunaju prihodnje leto.
O Jožetu Plečniku je v letu, ki se izteka veliko govora in prireditev, ki osvetljujejo njegovo delo. Tako je Damjan Prelovšek izdal novo monografijo, na pomen slovenskega arhitekta pa želijo opozoriti tudi v Beogradu.
Neznane podrobnosti iz življenja znanih ali povsem neznanih ljudi, ki so pomembno obeležili svoj čas, njihov sloves pa je segel zelo daleč, najdemo v knjigi portretov (Ne)znani Slovenci. Njihove življenjske zgodbe je osvetlila Darinka Kladnik. V oddaji Svet kulture po 16. uri bomo več povedali tudi o noveli Borisa Jukiča Umetnost rokodelstva in esejih Uroša Zupana Sedeti v temi, medtem, ko sta v Parizu dva mariborska umetnika: kipar Marijan Mirt in fotograf Branimir Ritonja prejela zlato oz. bronasto medaljo.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V današnji oddaji o razstavi Ti, ja, ti! Pridi in ustvarjaj z nami, ki so jo na Ministrstvu za kulturo danes odprli v okviru projekta Vključujemo in aktiviramo. Včeraj pa se je odprla razstava Na pergamentu in papirju, ki v ljubljanskem Narodnem muzeju na ogled postavlja rokopise in zgodnje tiske iz mariborskih zbirk. Napovedujemo pa tudi jutrišnji koncert Ta veseli december – Srečanje v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.
Danes v oddaji najprej napovedujemo dve gledališki premieri: predstavo Galeb Antona Pavloviča Čehova v SNG Nova Gorica in predstavo Pijani ruskega dramatika Ivana Viripajeva v Mestnem gledališču ljubljanskem. Predstavljamo antologijo del Aleša Debeljaka: Tukaj, zate, tam, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi, ter razstavo kiparja Edvarda Salesina, ki so jo sinoči odprli v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Med glasbenimi dogodki izpostavljamo četrti koncert za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije s sporedom Wagnerjeve glasbe, ob koncu oddaje pa še nekaj o novi plesni predstavi Mes(t)o glasu avtorice Irene Tomažin Zagoričnik. (Foto: Peter Uhan - prizor iz predstave Galeb v SNG Nova Gorica)
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo danes premierno uprizorili opero Hobit, ki jo je kanadski skladatelj Dean Burry napisal za otroški zbor, bariton in manjši komorni ansambel. Prvič je bila izvedena leta 2004 v Torontu, slovensko premiero pa pod vodstvom režiserke Nane Milčinski pripravljajo zbor Glasbene matice in študentje Akademije za glasbo v Ljubljani. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Letos mineva 1900 let od smrti cesarja Trajana, ki je meje antičnega Rima potisnil do njegovih skrajnih meja. Marcus Ulpius Nerva Traianus je bil prvi rimski cesar, rojen v provinci - v bližini današnje Sevilje. Toda največ je dosegel na vzhodu, kjer je osvojil Mezopotamijo, del Arabije, Armenijo in današnjo Romunijo. V Večnem mestu so mu posvetili eno osrednjih razstav leta. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Irska ima bogato zgodovinsko dediščino z megalitsko in s keltsko kulturo, tudi dolgotrajne vplive normanske osvojitve je še danes zaznati iz zapuščine preteklosti.Charles Dickens je zaradi socialnih vsebin, ki jih je vnesel v svoja dela, prepričljivosti in duhovitosti, nepozbna literarna oseba, katere življenje in delo še vedno osvetljujejo. Sicer pa se je v Ljubljani zbral filmski svet animacije v malem.
Gledališča nam bodo ta konec tedna, kot že ničkolikokrat, postavila ogledalo. V SNG Drama Ljubljana bodo s predstavo Sveti mož z ironijo odsevali umanjkanje etične drže v sodobni neoliberalni družbi, s predstavo Krasni novi svet pa bodo pokazali, kaj se lahko zgodi, ko zavlada umetna inteligenca, ki zasužnji ljudi. Prešernovo gledališče Kranj bo s predstavo Teror poskušalo neposredno spodbuditi občinstvo k razmisleku o moralnih in pravnih vprašanjih naše družbe. Posebnost drame Teror je, da gledalci na koncu sami odločijo o krivdi glavnega junaka. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bo na sporedu premiera komedije Moški brlog, ki se poigrava s spolnimi stereotipi, ob tem pa skuša pokazati, da čeprav so moške težave pogosto banalnejše od ženskih, to ne pomeni, da manj obremenjujejo njihova življenja. S koncertom Trobilnega kvinteta Contrast vas bomo še povabili na Ta veseli dan kulture.
Tokratna oddaja je v znamenju likovne umetnosti, predstavljamo razstavo Tuga Šušnika v Mestni galeriji Ljubljana, razstavo Borisa Jesiha v Mednarodnem grafičnem likovnem centru in razstavo Tomaža Lavriča v Kranju. V oddaji pa več tudi o dokumentarnem filmu italijanskih ustvarjalcev, ki so ga posneli na temo Slovenije in o nocojšnjem nastopu makedonske folklorne skupine Tanec v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju.
Nagrado Modra ptica skupina Mladinska knjiga za najboljše še neobjavljeno književno delo letos podeljuje že petič - dobitnica je Mojca Širok z romanom Pogodba. V finale natečaja sta se sicer letos uvrstili tudi Veronika Simoniti s svojim romanom Ivana pred morjem in Suzana Tratnik z Norhausom na vrhu hriba. V Slovenski filharmoniji v Ljubljani te dni poteka že 19. festival Slowind - Enciklopedija glasbe, ki ga letos vodi francoski skladatelj Brice Pauset. Gre za sodobnega skladatelja, ki bo kot izjemen poznavalec in interpret stare glasbe na čembalu v festivalski program vnesel preplet sodobne in stare glasbe. V Mariboru pa ob prihajajoči stoletnici konca prve svetovne vojne akademski pevski zbor z gosti pripravlja koncert z naslovom Vojna in mir. Na njem bodo predstavili novosti slovenskih skladateljev, ki so jih navdihnila besedila pesnikov v času vojne.
Retrospektivna razstava Tihomirja Pinterja v Galeriji Jakopič v Ljubljani prinaša celosten pregled njegovega dela, ki ga prvič ni izbral sam, analiza slovenske likovne podobe v kolektivnem spominu pa je vsebovana v obsežni monografiji Damirja Globočnika.
Tudi danes se živo oglašamo z Arsovega studia na knjižnem sejmu. Tokrat bo Magda Tušar z ozirom na novost letošnjega sejma, poimenovano Ilustratorski kot, gostila Andrejo Peklar, avtorico nagrajene slikanice Ferdo, veliki ptič, ter Katjo Preša iz Vodnikove domačije. V tokratni oddaji tudi o začetku 19. festivala Slowind 2017 in ponatisu knjige Valovi kratkih zgodb, ki je lani izšla ob 25. letnici Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo.
Današnja oddaja bo v znamenju osrednjega kulturnega dogodka, 33. Slovenskega knjižnega sejma, ta je po torkovem odprtju že v polnem teku. V njej predstavljamo pogovor, ki je nastal neposredno na prizorišču v Cankarjevem domu, ko se je Vlado Motnikar z gostoma pogovarjal o založniški dejavnosti naših zamejcev v Italiji in Avstriji. V oddaji pa tudi o koncertu Orkestra Slovenske filharmonije, ki nocoj premierno izvaja novo delo Chada Cannona, 17. Klavirskih dnevih, ki se jutri začenjajo v Velenju ter mednarodni premieri filma Odstiranje pogleda z Mirjano Borčić.
Današnja oddaja se vrti okoli knjig. Predstavljamo monografijo o Mordaxovi kapeli v Novem mestu in nove publikacije ZRC SAZU. Prisotni pa smo tudi na letošnjem slovenskem knjižnem sejmu, od koder se bo v živo javil Aleksander Čobec z gostjo Renato Zamida, s katero bosta govorila o letošnjih državah v fokusu.
S podelitvijo Schwenterjeve nagrade se bo nocoj v Cankarjevem domu začel 33. slovenski knjižni sejem, ki bo vrata obiskovalcem odprl jutri. V bogatem spremljevalnem in strokovnem programu bo sodeloval tudi program Ars. Pri založbi Celjska Mohorjeva družba je izšla knjiga Heloiza in Abelard, v kateri o srednjeveški zgodbi razmišlja filozof Etienne Gilson, prevedla sta jo dr. Andrej Capuder in Mateja Švajncer, spremno besedilo je napisal dr. Igor Škamperle. Poleg tega bomo spregovorili tudi o glasbenem dogajanju. Del programa Sozvočje svetov so tudi Ljubljanski koncerti, ki v sodelovanju Komornega godalnega orkestra Slovenske Filharmonije in Narodne galerije potekajo v tamkajšnji Slavnostni dvorani, v neposrednem prenosu pa jim bo mogoče prisluhniti tudi na programu Ars.
Neveljaven email naslov