Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratnem Svetu kulture se podsajamo v kino in v japonsko gledališče kamišibaj. V Ljubljani se je končal 10. Festival kratkega filma, na katerem je med drugim slavil animirani film Zarje Menart, Tri tičice, končal pa se je tudi jubilejni, 30. Sarajevski filmski festival, na katerem je Srce Sarajeva za najboljši film prejel romunski film Tri kilometre do konca sveta režiserja Emanuela Parvua. Sinoči pa se je v Piranu zaključil 7. Mednarodni festival kamišibaja Beli delfin, na katerem se je v štirih dneh zvrstilo skoraj petdeset kamišibajskih predstav. Kamišibaj od danes pa vse do srede lahko spoznate v Ljubljani, na festivalu Pravljice pod drevesom. Med 6. in 8. septembrom pa tudi v italijanski Gorici.
3695 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V tokratnem Svetu kulture se podsajamo v kino in v japonsko gledališče kamišibaj. V Ljubljani se je končal 10. Festival kratkega filma, na katerem je med drugim slavil animirani film Zarje Menart, Tri tičice, končal pa se je tudi jubilejni, 30. Sarajevski filmski festival, na katerem je Srce Sarajeva za najboljši film prejel romunski film Tri kilometre do konca sveta režiserja Emanuela Parvua. Sinoči pa se je v Piranu zaključil 7. Mednarodni festival kamišibaja Beli delfin, na katerem se je v štirih dneh zvrstilo skoraj petdeset kamišibajskih predstav. Kamišibaj od danes pa vse do srede lahko spoznate v Ljubljani, na festivalu Pravljice pod drevesom. Med 6. in 8. septembrom pa tudi v italijanski Gorici.
Mesec marec je bil spet pester za slovenske založbe. Največ knjig je izšlo na področju mladinske literature. In kaj novega se je znašlo na policah? Omenimo le nekaj tem: Kakšne vse kreativne ideje rodi najstniška želja po osamosvojitvi? Kaj pomeni odraščati z duševno boleznijo? Kaj pomeni odraščati kot Rom in kako je lahko rešilna bilka igra šaha? V ptujskem Mestnem gledališču pa so premierno uprizorili predstavo srbskega avtorja in režiserja Nikite Milivojevića z naslovom Pot neizbrana. V ospredje postavlja vprašanje družbene izoliranosti in osamljenosti, ki sta se v vsej razsežnosti pojavili in izpostavili zlasti v času epidemije koronavirusa – igrata prvakinji slovenskega gledališča Milena Zupančič in Nataša Barbara Gračner. In še o sedmem koncertu cikla Tutti – osrednjega simfoničnega cikla Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Ob gostujočem dirigentu Quentinu Hindleyu in Simfoničnemu orkestru akademije se predstavlja solist Sven Brajković na klavirju. Na programu je tudi noviteta skladatelja Juraja Marka Žerovnika.
Posvečamo se diskusiji o oblikah nasilja v procesih nastajanja gledališke umetnosti, ki je bila organizirana v okviru 53. tedna slovenske drame in na kateri so se še posebno posvetili psihičnemu nasilju. Po krajšem zatišju zaradi epidemičnih razmer pa se v Cankarjev dom danes vrača festival Trangeneracije, ki spremlja in spodbuja umetniško produkcijo dijakov ter jo predstavlja drugim rodovom.
Poezijo Otona Župančiča dobro poznamo, manj znano pa je, da je pesnik, dramatik, esejist in prevajalec tudi risal. V malem razstavišču Mestnega muzeja Ljubljana so včeraj na ogled postavili njegova dela iz sedmih skicirk in mape s posebnimi risbami. Predstavljamo tudi novosti založbe Slovenska matica: antologijo slovenskega domobranskega pesništva Brez Križa in imena, izbor pisem Francesca Petrarke Pisma v antiko, prvi slovenski prevod rimskega zgodovinarja Tita Livija Od ustanovitve mesta in sintezo španske zgodovine z naslovom Zgodovina Španije.
V oddaji Svet kulture bomo strnili vtise s kolokvija o filozofu Reneju Descartesu, ki je včeraj potekal na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. Kolokvij so pripravili ob izidu treh nedavno prevedenih Descartesovih del. Izvedeli boste tudi več o novi razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom, ki pripoveduje zgodbo o delu Orlovih terenskih ekip. Te so v obdobju po drugi svetovni vojni na različnih območjih po Sloveniji zbirale gradivo in podatke o takratni kulturi in načinu življenja.
Predstavljamo monografijo scenaristke in dramatičarke Ane Lasić Intuitivna scenaristika s podnaslovom Arhetipska matrica junakovega potovanja, ki je izšla pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti. Knjiga, ki je plod avtoričinega dolgoletnega umetniškega in pedagoškega dela, prinaša nove poglede v zakonitosti pripovedovanja filmskih zgodb in bo v pomoč scenaristom pri ustvarjanju njihovih zgodb. Obiskali smo tudi razstavo Moja domača rutina arhitekta Farzina Lotfi-Jama v Aksiomi, ki v svojih delih obravnava temo pametnih mest, domov in s tem povezanih manipulacij.
Frankfurtski knjižni sejem, osrednji založniški dogodek v svetu, presega literarne okvire. Države lahko predstavijo širši kulturni, pa tudi turistični in gospodarski sektor. Na ministrstvu za kulturo so pripravili srečanje z nemškimi novinarji, ki so jim tokrat predstavili slovensko kulturo in literaturo. Dogodek je del promocije častnega gostovanja Slovenije na sejmu, v okviru katerega potekajo v teh dneh srečanja še z največjimi slovenskimi založniki in avtorji. Pa še v gledališče: v SNG Drama Ljubljana nas čaka krstna uprizoritev Mrakijade, družinske sage, prežete z avtobiografskimi elementi Ivana Mraka, kultne osebnosti, ki je močno zaznamovala slovensko dramatiko. Predstavo, ki časovno sega od konca prve svetovne vojne do konca druge, sta po trilogiji Rimljanovina in drugih njegovih besedilih priredila Tibor Hrs Pandur in Nina Rajić Kranjac.
Ob Svetovnem dnevu gledališča se danes začenja 53. Teden slovenske drame, festival dramatike in gledališča, ki nastaja po besedilih slovenskih avtorjev. Že včeraj pa se je začel festival radijske igre za dojenčke, malčke in ranljive skupine Poslušati skupaj. Tudi temu se bomo posvetili, in pogledali v berlinski Muzej uporabnih umetnosti, na razstavo Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu. Vabimo vas k poslušanju! foto: www.tsd.si
Slovensko-pariški fotograf slovi po črno-belih fotografijah z brezčasnimi motivi, ki so praviloma plod dolgih in počasnih potovanj po vsem svetu, zlasti po deželah vzhoda. Sneg se pojavlja na fotografijah s poti po Balkanu in po državah ob Baltiku, nova serija pa je nastala na Japonskem. In še v Bežigrajsko galerijo 2 v Ljubljano gremo, kjer že drugič posthumno predstavljajo Jožeta Slaka - Đoko, uporniškega, alternativnega in vsestranska umetnika, ki je v slike vnašal prvine iz popularne dekoracije. Najbolj znane so njegove izrezanke, ki se z bleščečimi barvami in organskimi oblikami včasih bližajo svetu žuželk in narave.
Izpostavljamo premiero opere Trubadur Giuseppeja Verdija, ki bo premiero doživela nocoj v SNG Opera in balet Ljubljana. Pod režijo se podpisuje Yulia Roschina, scenografijo je zasnovala Vasilija Fišer, kostume Belinda Radulović, koreografijo Ana Pandur. Glasbeno vodstvo bo v rokah italijanskega dirigenta Roberta Gianole. V nadaljevanju predstavljamo Teden srbske kulture, ki te dni poteka v ljubljanski Mestni knjižnici. Ob bogatem programu, ki zajema ne le književnost, ampak tudi slikarstvo, glasbo, folkloro, film in širše kulturološke teme, je pisatelj Aleksandar Gatalica predstavil že tretji prevod iz svojega opusa v slovenščini, zbirko kratke proze Beograd za tujce. Na program Ars pa danes ob 22.05 prihaja radijska igra Pot domov po besedilu Mihe Mazzinija. Že pred premiero je bila nominirana na mednarodnem radijskem festivalu Pri Marulić na Hvaru. Pripoveduje o demenci in neusmiljenem mehanizmu birokracije, osnova zanjo je bila resnična zgodba o Slovencu Alojsu Dvorzacu, ki je živel v Kanadi. Do hčerke v Slovenijo ni prišel, saj ga zgrabila birokratska mašinerija in umrl je vklenjen v centru za migrante. (Foto: Darja Štavs Tisu / SNG Opera in balet Ljubljana)
V oddaji se bomo danes najprej preselili na avstrijski filmski festival Diagonala, ki se je včeraj začel v Gradcu in prinaša skupno 115 filmov. Predstavljamo tudi knjigo pesnika, pisatelja in esejista Jožeta Snoja z naslovom Očetov sin - Sin Očetov. Na novo o Bogu, ki je posthumno izšla pri založbi KUD Logos.
Danes obeležujemo dva za kulturo in umetnost pomembna dneva in sicer svetovni dan poezije in svetovni dan lutk. Prvi pomladni dan je UNESCO razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije. Dogajanju ob svetovnem dnevu poezije, se pridružuje tudi svetovni dan lutk. Mednarodno poslanico je prispevala češka teatrologinja Nina Malíková, ki o lutkovni umetnosti govori kot o človeški dejavnosti, ki – včasih s humorjem, včasih z vso resnostjo – išče rešitve. Slovensko poslanico je letos napisala scenografka, režiserka in lutkovna pedagoginja Breda Varl.
»Vse moje literarno znanje so sumi, jaz se literaturi približujem s sumljenjem. Literaturi in tudi skoraj vsemu drugemu,« zapiše avtorica Cristina Morales v prvencu Bojevniki, ki zaradi nenehnega preizpraševanja obstoječih družbenih, kulturnih in literarnih struktur velja za enega radikalnejših španskih literarnih glasov. Z njo smo se pogovarjali ob njenem obisku festivala Literature sveta Fabula. V oddaji tudi o kiparski razstavi Boštjana Kavčiča z naslovom Krog, ki je na ogled v Galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega premierno predstavljajo prvo slovensko uprizoritev komedije Lunapark v prevodu Saša Puljarevića, v kateri se srečujemo z medgeneracijskim konfliktom in konfliktom kultur. Igro o prepadu med dvema generacijama, ki se kljub nepremostljivim razlikam vrtita v istem krogu občečloveških občutij in pričakovanj, je režirala Tijana Zinajić. V Narodnem domu Celje je na sporedu koncert Godalnega orkestra Ljubljanski solisti s Petro Kovačič, s katerim praznujejo 10. obletnico od svojega prvega koncerta, v SNG Maribor pa četrti koncert Simfoničnega cikla. Zazvenele bodo skladbe Jeana Markiča, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Antonina Dvoržaka.
V polni dvorani dunajskega kina Metro so odprli največjo retrospektivo slovenskega filma v Avstriji. Dunajsko občinstvo redko vidi slovenske filme, zadnja retrospektivna slovenskega filma je bila v avstrijski prestolnici pred 20 leti, zato je odlično vzdušje v dvorani hišnega kina Avstrijskega filmskega arhiva pozitivno presenetilo tudi organizatorje. Dogodek je pripravila Slovenska kinoteka v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim kulturno informacijskim centrom Skica na Dunaju in nekaterimi drugimi institucijami. Skupno bo na ogled 34 slovenskih filmov, začela pa se je s prvim slovenskim celovečercem V kraljestvu Zlatoroga Janka Ravnika iz leta 1931. V Ljubljani pa se odvija 25. festival dokumentarnega filma, kjer je v sklopu aktualnih, družbenokritičnih filmov letos opazen poudarek na ozaveščanju glede okoljevarstvenih in naravovarstvenih tem.
O novostih Slovenske matice in o predstavi, s katero v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu odpirajo letošnjo gledališko sezono. To je predstava Pena dni po romanu francoskega pisca Borisa Viana.
Kot že verjetno veste, se je v Los Angelesu sinoči sklenila 95. podelitev oskarjev. Najboljši film je po pričakovanjih postala komična drama Vse povsod naenkrat, ki je prejela sedem oskarjev. Tudi prestolnica je te dni v znamenju filma, poročamo o dogajanju na 25. Festivalu dokumentarnega filma. Vabimo pa vas tudi na literarni festival Fabula, v sklopu katerega se bo drevi slovenskemu občinstvu predstavil portugalski pisatelj Jose Luis Peixoto.
Roman Virginie Woolf Gospa Dalloway je mogoče brati kot socialni oziroma politični roman, ki se dogaja takoj po koncu prve svetovne vojne, kot prvi post-pandemijski roman po koncu španske gripe, kot feministični traktat, kot družbeno kritiko, tudi kot kvirovski roman – tako to delo iz leta 1925 opiše hrvaški dramatik Tomislav Zajec, ki je po njegovih motivih napisal izvirno besedilo. Nastala je predstava Gospa Dalloway s krstno uprizoritvijo v Mali drami SNG Drama Ljubljana. Pa še o gostovanju moldavijske pisateljice Tatiane Ţîbuleac na Fabuli, začetku Festivala dokumentarnega filma, četrtem koncertu orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor in knjižnem festivalu v Trstu.
V Tunelu Lutkovnega gledališča Ljubljana so, predelano za potrebe predmetnega gledališča, pripravili uprizoritev tragedije Williama Shakespearja Macbeth. S podnaslovom Rjaveča predstava sta jo priredila italijanski režiser Matteo Spiazzi in dramaturg Benjamin Zajc.Pri založbi Škrateljc so obudili stripovsko zgodbo o Cukrarni in slovenski moderni. Ilustrator Jaka Vukotič in pisatelj in pesnik Žiga X Gombač sta ustvarila zgodbo, ki spoji poetično in stripovsko govorico v lirično pripoved o veri v moč poezije in nastajanju nove pesniške dobe. V galeriji Krka v Novem mestu je do 5. maja na ogled razstava ilustracij Danijela Demšarja z naslovom Poetično v podobah. Večkrat nagrajeni ilustrator ima bogat ustvarjalni opus, na tokratni razstavi pa je predstavljena njegova ilustratorska poetičnost. Foto: Jaka Varmuž/LGL
Ob 8. marcu, Mednarodnem dnevu žena, so tudi naše vsebine uglašene z obeleževanjem. Po oddaji nas bodo spremljali odlomki iz uprizoritve Lepe Vide lepo gorijo, ki so jo po besedilu Simone Semenič v Prešernovem gledališču Kranju uprizorili v sezoni 2021/22, na sporedu pa je tudi nocoj. Med vsebinami pa bomo spregovorili o razstavi V ospredje VI pripravljajo in Dnevu odprtih vrat arhitekturnih ateljejev arhitektk, o filmski umetnosti, ki ji je posvečen festival feminističnega filma v Mariboru ter o Krojih knjig in literarnih revij, okrogli mizi ob likovni prenovi revije Literatura. foto: Nada Žgank, www.pgk.si, izsek
Letošnje leto je tudi leto Ivana Tavčarja – praznovanje se uradno začenja prav danes. Program ob 100. obletnici pisateljeve smrti so danes podrobneje predstavili na Dvorcu Visoko v Poljanski dolini. A Tavčar nam ni zapustil le brezčasnih književnih del, kot sta na primer zgodovinski roman Visoška kronika in povest Cvetje v jeseni, temveč je deloval tudi na političnem in pravnem področju. Predstavljamo tudi nekaj novosti založbe Goga: Beneška pravljica Huga Pratta, CoDex 1962 : Tvoje oči so me videle islandskega multi-medijskega ustvarjalca Sjona in Zadnje priče Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič.
Neveljaven email naslov