Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad začenja danes, priznanje za življenjsko delo so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu. V SNG Opera in balet Ljubljana drevi pripravljajo prvo operno premiero. Po 31-ih letih bo na ljubljanskem odru znova zaživela zadnja Verdijeva mojstrovina – Falstaff, s katero je skladatelj sklenil svojo izjemno glasbeno pot. Predstava je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Carla Goldonija iz Livorna.
3695 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad začenja danes, priznanje za življenjsko delo so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu. V SNG Opera in balet Ljubljana drevi pripravljajo prvo operno premiero. Po 31-ih letih bo na ljubljanskem odru znova zaživela zadnja Verdijeva mojstrovina – Falstaff, s katero je skladatelj sklenil svojo izjemno glasbeno pot. Predstava je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Carla Goldonija iz Livorna.
SNG Drama Ljubljana s predstavo Antigona odpira začetek nove sezone, ki bo hkrati tudi zadnja sezona pred prenovo stavbe. Na odru bomo lahko videli Antigono Dominika Smoleta, ki jo je za namene uprizoritve priredil Janez Pipan. V mariborskem gledališču pa otvarjajo novo dramsko sezono s premiero trpko komične drama srečanj, ujetih v eno neprespano noč, z naslovom Pijani. Ivan Viripajev, eden najprodornejših sodobnih ruskih dramatikov, je igro napisal po naročilu düsseldorfskega gledališča, kjer so jo leta 2014 tudi krstno uprizorili, na mariborski oder pa jo je tokrat postavil mlad madžarski režiser in igralec Attila Vidnyánszky ml.
Tokrat izpostavljamo 61. Linhartovo srečanje, ki se je danes ob 11h začelo v Postojni. Festival gledaliških skupin Slovenije, ki že 17-ič zapovrstjo poteka v postojnskem kulturnem domu, v tekmovalnem delu predstavlja 7 najboljših gledaliških predstav ljubiteljskih gledališč iz celotne Slovenije. Z nastopom slovite skupine za srednjeveško glasbo Sollazzo Ensemble se drevi začenja 13. festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae, ki bo med Novo Gorico in Goriškimi brdi potekal vse do nedelje. 30 let od ustanovitve danes praznuje Založba ZRC, ki v okviru Znanstveno raziskovalnega centra SAZU skrbi za produkcijo ter založništvo znanstvene literature, prodajo knjig in promocijo znanstvenih dosežkov.
Predmeti in fragmenti sodobne tehnologije, v katerih prepoznavamo motive in simbole, ki jih dnevno gledamo na različnih zaslonih, postajajo material za slikarske upodobitve Katje Felle. Tako umetnica vzpostavlja vez med zgodovinskim medijem slikarstva ter sodobno tehnologijo. Njene najnovejše slike na platnu, tapiserije in akvareli so na ogled na razstavi Skrito, v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Na ljubljanski Akademiji za glasbo se nocoj začenja koncertni cikel Tutti, v okviru katerega izvajajo koncerte poklicni orkestri s študenti v solističnih vlogah ter največje zasedbe, ki delujejo na akademiji. fotoutrinek z otvoritve razstave Skrito / Caché, vir: www.glu-sg.si
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Včeraj so v galeriji Vžigalica odprli razstavo umetnika Dominika Mahniča, ki svoj umetniški opus gradi na dialektiki med klasičnim slikarstvom in avantgardnimi dosežki sodobne tehnologije. Na razstavi z naslovom Krmiljenje čopiča je predstavljen njegov stroj za slikanje, imenovan čopičograf. Kot je povedal umetnik, pri tem izumu ne gre za vprašanje, ali lahko stroj slika, ampak ali lahko on slika s strojem. V oddaji poročamo tudi o dogajanju na mednarodnem kongresu slovenskih muzealcev z naslovom Muzeji, trajnostni razvoj in družbena dobrobit.
Tokrat predstavljamo obsežno delo o korespondenci Nikole Tesle z ameriškimi bankirji, plod dolgoletnega dela urednika Tiborja Hrsa Pandurja, in nocojšnji prvi koncert novega cikla Sozvočja svetov, ki ga bomo neposredno prenašali na programu Ars. Napovedujemo tudi prvi koncert nove sezone Srebrnega abonmaja.
Prevajalka Andrée Lück-Gaye, ki več kot tri desetletja prevaja iz slovenskega v francoski jezik in je v veliki meri zaslužna za prepoznavnost slovenske literature v Franciji, je prejela najvišje francosko prevajalsko priznanje. Francoska ministrica za kulturo Rima Abdul Malak ji je priznanje podelila za njen izjemni prevajalski opus in še posebej za graditev trdnih kulturnih vezi med državama. V oddaji tudi o dveh razstavah. V lapidariju Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled razstava Spontani ambient akademskega slikarja Rudija Benetika. V Dolenjskem muzeju v Novem mestu pa etnološka razstava o bajnih bitjih z naslovom Bajeslovna bitja v ljudskem izročilu Dolenjske ali Kam so se skrili škrati.
Ne samo da sodobni človek ne najde smisla, tudi trudi se ga ne iskati več, pravi režiser Diego De Breja ob predstavi Plešasta pevka, s katero se drevi začenja nova sezona Mestnega gledališča Ljubljanskega. V oddaji pa tudi o nekaterih razstavah, ki jih pred začetkom največjega mednarodnega knjižnega sejma na svetu odpirajo v Frankfurtu. Povabili vas bomo še na grafični bienale ter predstavili letošnjo dobitnico Arsove lastovke.
Osrednji dogodek današnjega praznovanja je gala koncert Smfoničnega orkestra RTV Slovenija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Pred koncertom se lahko udeležite slavnostne podelitve lastovke, 32. natečaja za najboljšo kratko zgodbo, kjer boste izvedeli, katera izmed njih je letos najbolj navdušila žirijo. V Stari mestni elektrarni v Ljubljani pa bo danes premiera predstave Zadnji Hamlet režiserke Lee Kukovičič. Pestro bo tudi v Mariboru, kjer se bo z otvoritvenim koncertom začel Festival Maribor. Vabljeni k poslušanju!
»Ljubezen nam je vsem v pogubo«, osrednja tema povesti V Zali Ivana Tavčarja, je naslov bralne uprizoritve, ki bo nocoj v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu, poslušali pa jo bomo tudi v neposrednem prenosu na Programu Ars. Projekt V Zali je eden izmed dogodkov Tavčarjevega leta ob stoti obletnici pisateljeve smrti in del praznovanja Arsovih šestdeset. V ponedeljek pa so v galeriji DESSA odprli razstavo Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture, ki skuša odgovoriti na vprašanje, kako lahko arhitektura pomaga oblikovati bolj vključujočo in planetu prijazno prihodnost.
Na Novi pošti Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana bo premierna uprizoritev dokumentarne predstave Punce v režiji Tjaše Črnigoj. V hiši kulture v Pivki in na spletu pa si bo mogoče ogledati razstavo Zeleno, ki te ljubim modro, na kateri se s svojimi deli predstavlja šest oziroma sedem umetnikov s Pivškega in Kočevskega. Vabljeni k poslušanju!
V soboto se je s podelitvijo nagrad sklenila jubilejna edicija najstarejšega filmskega festivala na svetu, beneške Mostre. Zlatega leva, glavno nagrado 80. Mostre, je mednarodna žirija namenila filmu Nesrečna bitja, črni komediji z elementi znanstvene fantastike grškega režiserja Jorgosa Lanthimosa. Ob letošnji 60. obletnici delovanja programa Ars pa so se študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje odzvali na natečaj o posebnem pomenu Programa Ars v radijskem in širšem medijskem prostoru. Na ogled bodo na razstavi, ki jo odpiramo danes.
Prostori umetniškega ustvarjanja velikokrat vzbujajo zanimanje javnosti, a kaj nam pravzaprav govorijo o umetnikih? V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli razstavo Umetnikov atelje, ki prinaša fotografske portrete španskih in slovenskih umetnikov v njihovih ateljejih. Fotografije s konca 19. in prve polovice 20. stoletja pričajo o razvoju umetniških smeri, hkrati pa lahko opazujemo tudi, kako se je spreminjala percepcija umetnikov. In kaj se v petek dogaja na 38. literarnem festivalu Vilenica? Dopoldne se je končal dvodnevni komparativistični kolokvij o literaturi in duševnosti, pripravili so tudi dve branji. Kot vrhunec dneva pa so napovedali literarni večer z nagrajencem Ottom Tolnaiem in povezovalko Jutko Rudaš v Švicariji v Ljubljani. In še glasba: predstavljamo nedeljsko krstno uprizoritev nove opere našega skladatelja mlajše generacije Vida Ožbolta z naslovom Srečanje v Slovenski filharmoniji.
Danes izpostavljamo premiero filma v ljubljanskem mestnem kinu Kinodvor. Novi film makedonske cineastke Teone Strugar Mitevske Najsrečnejši človek na svetu je bil posnet po resnični izkušnji scenaristke Elme Tataragić, ki je spoznala človeka, ki je v vojni v Bosni streljal nanjo kot ostrostrelec. Film s težko vsebino je sicer poln črnega humorja. V Mestni galeriji Ljubljana se s svojimi deli prvič predstavlja akademski slikar Jurij Kalan. Tokratna doslej najobsežnejša predstavitev njegovih del zajema slike večjih in manjših formatov, risbe, fotografije, grafike, kamnite in lesene glave ter lesene pobarvane kipe.
Francoskega pisatelja Hervéja Le Tellierja, avtorja številnih knjig, bralci poznajo predvsem po romanu Anomalija, za katerega je dobil Goncourtovo nagrado, najprestižnejšo literarno nagrado v Franciji. Nastopil je pred polno Kosovelovo dvorano Cankarjevega doma, mi pa smo ga povabili pred mikrofon in se z njim pogovarjali tudi o njegovih pisateljskih začetkih. Gremo na beneški filmski festival, letos jubilejno 80. Mostro, kjer sodelujejo naši filmski ustvarjalci. Na programu je namreč svetovna premiera digitalno restavriranega celovečerca Slike iz življenja udarnika. Film bosanskega režiserja Bahrudina Bate Čengića so na Lidu predvajali že pred pol stoletja, leta 1972, vendar ga pozneje po posredovanju tedanje oblasti zaradi provokativne vsebine tako rekoč ni bilo mogoče videti v domačih kinematografih. Pred mikrofon smo povabili direktorja fotografije Karpa Godino in Ivana Nedoha, koordinatorja projekta restavriranja filma. In še to: v Mariboru je 12. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju pa panojska razstava fotografij ob Tavčarjevem letu, ki predstavlja tako pisatelja kot njemu ljubo Poljansko dolino.
V tokratni oddaji več o novi razstavi slovenskega umetnika Žige Kariža z naslovom Nos in kljun. Uveljavljeni vizualni umetnik, ki deluje na presečišču slikarstva, konceptualne umetnosti in novih medijev, predstavlja risbe in slike z motivom, kot pove že naslov, nosu in kljuna. Izvedeli boste tudi kateri dve slovenski radijski deli sta se uvrstili na tekmovanje Prix Evropa, poročamo pa še o nekaterih otroških in mladinskih knjižnih novosti.
Začetek septembra je že tradicionalno rezerviran za mednarodni literarni festival Vilenica. Tokratni, že 38. po vrsti, bo potekal pod geslom Raznoliki obraz Evrope in bo v različnih krajih po Sloveniji trajal do sobote, ko bodo v jami Vilenica slovesno podelili istoimensko nagrado madžarskemu pesniku, pisatelju in dramatiku Ottu Tolnaiu. Oglašamo se tudi z 80. mednarodnega filmskega festivala v Benetkah.
V Novi Gorici se danes odpre Gotropolis, tridnevni mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti, ki ponuja gledališke, multimedijske, plesne in cirkuške predstave. Festival se bo začel z uličnim sprevodom, ki bo obarval mestne ulice, parke in trge. V Ljubljani pa si bo v Križevniški cerkvi mogoče ogledati razstavo umetniških del sicer pokojnega kiparja Vojka Štuheca, razstava ima naslov Hommage á Vojko Štuhec: Pet let kasneje. Vabljeni k poslušanju!
Del kulturnega izročila, ki nas spremlja od rojstva do smrti in vmes, so tudi šege, navade in obredi. V želji, da jih predstavi, jih je prvič pri nas tako celostno med trde platnice zbral Ambrož Kvartič, doktor etnologije in kulturne antropologije ter redni sodelavec naše hiše. Z njim smo se pogovarjali o njegovi pregledni monografiji z naslovom Od imena do spomina. Spomin pa je tudi letošnja osrednja nit Evropskih dnevov judovske kulture. Spomin v svoji večplastnosti – bodisi kot nekaj osebnega ali kolektivnega, predvsem pa kot ključen za razumevanje naše zgodovine in kulture. Predstave, glasbene dogodke, vodstva ponujajo, prvo je bilo po razstavi o knjižni dediščini predvojne prekmurske judovske skupnosti v mariborski knjižnici. Prve dni septembra pa se bodo tudi letos na Opčinah pri Trstu zgodili študijski dnevi Draga, ki so dosegli častitljivo starost, saj bodo že 58-tič zapovrstjo.
V Murski Soboti se začenja festival sodobnega plesa Fronta. V programu prevladujejo dueti in zato tudi teme, ki se dotikajo intime. V štirih dneh bodo na 14 dogodkih nastopili plesni ustvarjalci iz 13 držav. S tem izpolnjujejo utopično vlogo, da ustvarjajo v majhnem mestu na robu države, kjer lahko obiskovalci vidijo predstave z večjih festivalov in iz prestolnic, je povedal umetniški vodja Matjaž Farič. Začeli pa bomo na beneškem filmskem festivalu, ki bo letos potekal v senci hollywoodske stavke.
Neveljaven email naslov