Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnji oddaji boste lahko izvedeli, kaj prinaša premiera dokumentarne opere Ovis: Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet, ki jo je zasnovala slovenska dirigentka in režiserka Karmina Šilec. Ovis v ospredje zgodbe postavlja ovce, živali, ki so v človekovi zgodovini bile ključne za preživetje. Pozornost namenjamo tudi razstavi Svetinje in črepinje v Kranju. Razstava predstavlja izbor arheoloških najdb na Tomšičevi ulici v Kranju med letoma 1989 in 2009. Na Trgu maršala Tita v Tolminu bodo odkrili skulpturo akademskega kiparja Marijana Mirta, v Cukrarni v Ljubljani pa bo odprtje razstave Plastenja. Stefan Hertmans, pisatelj, pesnik in esejist, se bo v Cankarjevem domu z Goranom Vojnovićem pogovarjal o novem prevodu knjige Vzpon. Na današnji dan pa je Arhiv Republike Slovenije dobil svoje prostore v obnovljeni nekdanji vojašnici na Poljanski cesti 40 v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju!
3704 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V današnji oddaji boste lahko izvedeli, kaj prinaša premiera dokumentarne opere Ovis: Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet, ki jo je zasnovala slovenska dirigentka in režiserka Karmina Šilec. Ovis v ospredje zgodbe postavlja ovce, živali, ki so v človekovi zgodovini bile ključne za preživetje. Pozornost namenjamo tudi razstavi Svetinje in črepinje v Kranju. Razstava predstavlja izbor arheoloških najdb na Tomšičevi ulici v Kranju med letoma 1989 in 2009. Na Trgu maršala Tita v Tolminu bodo odkrili skulpturo akademskega kiparja Marijana Mirta, v Cukrarni v Ljubljani pa bo odprtje razstave Plastenja. Stefan Hertmans, pisatelj, pesnik in esejist, se bo v Cankarjevem domu z Goranom Vojnovićem pogovarjal o novem prevodu knjige Vzpon. Na današnji dan pa je Arhiv Republike Slovenije dobil svoje prostore v obnovljeni nekdanji vojašnici na Poljanski cesti 40 v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju!
Odločna, celo jezna dekleta v mračnih sugestivnih okoljih že dolgo naseljujejo slike uveljavljene umetnice Tine Dobrajc. Tudi dela, s katerimi se predstavlja na njeni najnovejši razstavi v ljubljanski Kresiji, niso izjema. Razstavo z naslovom Žival sem, ujeta v tvoj vroč beton si je še pred samim odprtjem ogledala Iza Pevec. V oddaji pa bomo preverili tudi letošnji program festivala Glasbe sveta; festivala dveh mest, Gorice in Nove Gorice, ki bo do konca avgusta ponudil zanimiv in kakovosten nabor šestih glasbenih večerov na obeh straneh državne meje. Malce bolj proti severu pa se nocoj začenja tudi 21. izvedba Sajete, enega najbolj samosvojih festivalov na domačem festivalskem prizorišču, ki na enem mestu povezuje različne ustvarjalne prakse in izkušnje. Ta je bil letos še edini od festivalov na tolminskem Sotočju, ki je kljuboval do zadnjega. Ker pa je organizator pred dnevi dobil negativno mnenje NIJZ, se je odločil, da bo festival vseeno izpeljal, le na precej drugačen način kot sicer. O tem, kako, več v današnji oddaji. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: detajl slike Tine Dobrajc, vir: Galerija Kresija
Izbrali smo nekaj razstav, ki si vse poletje lahko ogledate v galerijah doma in v zamejstvu. Pogledali smo v Umetnostno galerijo Maribor ter na grad Miramare in v galerijo Rossoni na tržaškem Corsu. Foto: Marcello Dudovich: Agfa Film, plakat, 1930; www.worldofartglobal.com
Izraelski režiser Yonatan Esterkin že leta spremlja sodobno slovensko dramatiko in gledališče. Nazadnje je režiral izraelsko dramo Jakiš in Popče v SNG Nova Gorica. Kakšne so po njegovem mnenju razlike med slovenskim in izraelskim gledališčem, lahko med drugim slišite v današnji oddaji, v kateri bomo pozornost namenili tudi nagrajenim zgodbam letošnjega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija. Foto: Radio Koper
Tudi letošnje poletje kljub znanim razmeram spremljajo festivali, ki pa so po večini seveda malce prilagodili svoj program. Na Ptuju se bo danes začel 12. glasbeni festival Arsana, ki bo do prihodnjega četrtka ponudil žanrsko raznovrstne koncerte izključno slovenskih izvajalcev. Z glasbeno predstavo Pionirskega doma Lena in Lenart pa se bo v Ljubljani na Starem trgu danes začel festival Dobimo se pred Škucem. Do 2. avgusta se bodo v okviru tega zvrstili koncerti, predstave za otroke in odrasle ter ustvarjalne delavnice.
V oddaji najprej izpostavljamo dogodek, ki ga bodo nocoj v Palači Gravisi v Kopru posvetili italijanskemu režiserju Federicu Felliniju, letos mineva sto let od njegovega rojstva. Odprli bodo razstavo francoskega fotografa Paula Ronalda, ki je s Fellinijem sodeloval pri nastajanju filma Osem in pol, potem pa bodo zavrteli prav ta film. V Ljubljani se v letnem kinu Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova začenja 6. Poletna Animateka, predstavljamo njen program. Program Ars pa ob 20h pripravlja neposreden prenos koncerta Godalnega kvarteta Emona.
Med neredkimi umetniki, ki so se odzvali na tesnobo epidemije, je priznani modernistično usmerjeni slikar Herman Gvardjančič. Trenutno predstavlja dela iz dveh ciklov, ki tematizirata epidemijo in požare v Avstraliji. Te risbe »ne bi smele nikoli nastati. Vendar so nastale, ker je sila njihovih zgodb delovala na mene s tako močjo, da ni bilo nikoli vprašanje, jih upodobiti ali ne. Preprosto sem jih moral ˝zapisati˝,« Gvardjančič razmišlja ob razstavi v ljubljanski galeriji Equrna. Med področji, ki so jo zaradi epidemije novega koronavirusa najslabše odnesla, pa je zagotovo tudi film. V pomladnih mesecih so bile kinodvorane zaprte in filmski festivali odpovedani, poletni meseci pa so jim bolj naklonjeni zaradi možnosti priljubljenega kina na prostem. Za nami je že Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, v prihodnjih tednih pa se bodo tako odvili še festival kratkega filma FeKK v Ljubljani, Kino Otok v Izoli, DokuDoc v Mariboru in Shots v Slovenj Gradcu. Kljub negotovim razmeram filmskim druženjem zeleno luč prižigajo tudi v Sarajevu in v Benetkah, priljubljeni Motovun v hrvaški Istri pa so organizatorji tik pred začetkom zaradi ponovnega povečanja števila okužb v državi morali odpovedati.
Tramvaj je potnike prvič zapeljal po ulicah prestolnice jeseni leta 1901, svojo zadnjo vožnjo (vsaj za zdaj) pa je opravil pozimi leta 1958, ko ga je pospremila množica ljudi. Ena izmed prikolic vozila, ki je v obdobju pred drugo svetovno vojno in takoj po njej močno zaznamovalo Ljubljano, je odslej del stalne razstave v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki; kot poudarjajo v muzeju, je še posebno zanimiva zato, ker so jo v izvirni obliki izdelali leta 1947 v delavnicah ECŽ, Električne cestne železnice, predhodnice Ljubljanskega potniškega prometa, in je pomenila sintezo vrhunskega slovenskega tehniškega znanja, dela in usposobljenosti.
Le kdo ne pozna bralne značke, ki z geslom »S knjigo v svet« spodbuja prostovoljno branje v prostem času? Priznanje, ki sta ga po češkem zgledu oblikovala Leopold Suhadolčan in Stanko Kotnik, letos praznuje 60 let. Uvod v jubilej pomeni knjižna izdaja pesniških poslanic tržaškega avtorja Marka Kravosa, ki je nastala med epidemijo in jo je pesnik namenil članom društva Bralna značka. Prehajanje iz žanra v žanr, mešanje napetosti z atmosfero, grozljivosti s pretresljivostjo in žanrskih klišejev z izdelano psihologijo pa so po mnenju žirije odlike grozljivke Koča, zmagovalnega celovečernega filma letošnjega Grossmanovega festivala fantastičnega filma in vina, ki se je s podelitvijo nagrad v soboto sklenil v Ljutomeru.
Za majolike v Narodnem muzeju Slovenije ugotavljajo, da so postale tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda; nenazadnje jih kot simbol dobre in vesele družbe opevajo tudi ljudske pesmi. Majolika je sicer poimenovanje za keramično tehniko, katere značilnost je bela kositrna glazura. Pozneje se je to poimenovanje pri nas preneslo tudi na obliko posode. V kakšnih različicah vse so izdelovali trebušaste posode z ročajem, si boste vse do konca oktobra lahko ogledali na razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani. Obiskali smo tudi 68. festival Ljubljana, kjer se je končala 23. mednarodna likovna kolonija. Dela osmih umetnikov, ki so na njej sodelovali, razstavljajo v Viteški dvorani Križank.
Art Stays, 18. mednarodni festival sodobne umetnosti se je začel danes. Na Ptuj in v njegovo okolico bo prinesel dela domačih in tujih umetnikov, od obetavnih mladih ustvarjalcev do velikih imen sodobne umetnosti. Letošnje vodilo je No more silence – Brez tišine. In še na Ljubljanski grad gremo nocoj, tam se ob 21.30 z navdihujočim dokumentarcem Jadralke začne Film pod zvezdami, ki bo izbor najboljše lanske filme produkcije nizal vse do 8. avgusta. Vabljeni v Svet kulture! Foto: Art Stays 2020 – Marko Batista, Zvočna geometrija prostora
Pionirska proga je bil svojevrsten vzgojni projekt po zgledu tistih v Sovjetski zvezi. Med letoma 1948 in 1954 je delovala na obrobju Ljubljane – med Podutikom in Vičem in se ni stikala s kakšno drugo javno linijo. Po njeni trasi se zdaj vije kolesarska steza ob večni poti. Proga od nikoder do nikamor, na koncu katere potnike čaka ne-kraj. Za potnike in pionirje, ki so progo upravljali, je kraj bil sam vlak. Ta edinstven in danes težko zamisljiv projekt je v ospredju razstave skupine Nonument Od nikoder do nikamor v ljubljanski Mestni hiši. V Svetu kulture še o spletni razstavi z naslovom Inventarna številka 1 Pokrajinskega muzeja Maribor. Gre za izbor iz likovne zbirke, v kateri je več kot tisoč predmetov. Vabljeni v našo družbo! Foto: V. Simončič, darilo S. Kumarja, hrani ŽM
Če se ozremo v Trst, lahko še enkrat poudarimo, da je bil včerajšnji dan velik za Slovence. Podpis memoranduma o nameri vrnitve Narodnega doma Slovencem pa je šel v italijanskih medijih v drugi plan. V ospredju je bil namreč poklon slovenskega in italijanskega predsednika pri spomeniku na bazoviški fojbi. O tem v današnjem Svetu kulture. V duhu časa bomo pod umetnostni drobnogled postavili tudi maske. Avstrijska vizualna umetnica slovenskega rodu Tanja Prušnik je to pomlad izdelala serijo unikatnih mask, ki jih zdaj razstavlja v piranski cerkvici Sv. Petra. Delo C-unst masken je umeščeno znotraj kontinuiranega projekta sledi_spuren, umetnica pa z njim že več let premišljuje o sledeh in vsebinah, ki jih pustimo za seboj, ko fizično zapustimo svet. Vabljeni v našo družbo. Foto: Paolo Giandotti/BOBO
Na današnji dan mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Edina živa priča tega okrutnega dogodka, ki zaznamuje začetek fašistične dobe in z njo izgubo jezika, slovenske samobitnosti in dostojanstva, je skoraj stosedemletni pisatelj Boris Pahor, ki je po vseh krivicah 20. stoletja, ki so jih doživeli Slovenci, postal kot pisatelj in človek pričevalec svojega časa in neumorni iskalec resnice. V oddaji se bomo pogovarjali tudi z Ilde Košuta, ki v neposredni bližini narodnega doma vodi Tržaško knjižno središče. O položaju literarne kritike pa Veronika Šoster, dobitnica Stritarjeve nagrade za najobetavnejšega mladega literarnega kritika oziroma kritičarko. Njen pogled ni pesimističen, saj meni, da se prostor za kritiko ne krči, ampak se spreminja, kar je pozitivno. Foto: RTV SLO
Princip kolaža so nekateri kritiki smatrali kot fundamentalni strukturalni model 20. stoletja ne le v polju estetike, ampak tudi v socialni, znanstveni in filozofski misli. Če je to morda nekoliko pretirano, pa nedvomno lahko trdimo, da je kolaž tesno povezan z umetnostjo 20. stoletja, predvsem z gibanji in slogi ob začetku 20. stoletja. Kolaž se je v začetku 20. stoletja uveljavil kot prekinitev tradicije in kot metafora sodobnega življenja. Mednarodni festival sodobnega kolaža KAOS v Kranju si letos zastavlja vprašanje, kako umetniki v tej obliki razmišljajo o prihodnosti. V oddaji se bomo dotaknili tudi pomembne prihajajoče obletnice: v ponedeljek, 13. julija, bo minilo 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu, dogodka, ki se je v zgodovino vpisal kot simbol fašističnega preganjanja Slovencev. Zveza slovenskih kulturnih društev, Glasbena matica in Slovensko stalno gledališče so združili moči in v nedeljo, 12. julija, se bodo na dvorišču Slovenskega kulturnega društva v Barkovljah spomnili žalostne obletnice.
Danes bo v oddaji najprej v ospredju 39. Poletna šola slovenskega jezika in 56. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga v teh dneh pripravlja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V nadaljevanju predstavljamo še razstavo nagrajenca Prešernovega sklada Mirka Bratuše in Prešernovega nagrajenca Draga Tršarja v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju.
Haloze in Kozjansko, dve pogosto spregledani območji Slovenije, v svoj objektiv že več kot šest desetletij zvesto beleži Stojan Kerbler, osrednja osebnost slovenske fotografije. Letos je kot prvi fotograf prejel Prešernovo nagrado, v ljubljanski Galeriji Fotografija pa so se mu ob tej priložnosti poklonili z razstavo. Naš Svet kulture se bo odpravil tudi v Trst, tam je ob bližajoči se stoletnici požiga Narodnega doma Založništvo tržaškega tiska izdalo novo priročno publikacijo. Namenjena je vsem, ki si želijo izvedeti, zakaj ima za Slovence prav ta dom tako simbolno vrednost. Foto: Deklica iz Haloz, 1972 (izrez)
Danes se začenja festival Pranger – srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Več o tem, kaj prinaša letošnja, že sedemnajsta izvedba festivala refleksije in prevoda poezije v tokratni oddaji. Pozornost bomo namenili tudi vzpostavitvi kibernetičnega laboratorija v mariborski KIBLI. Gre za raziskovalni laboratorij, ki bo s pomočjo tehnološke opreme igral pomembno vlogo pri digitalizaciji in virtualizaciji Maribora. Vabljeni k poslušanju!
Portreti rož umetnice Tanje Lažetić so daleč od samo dekorativnega, fotogeničnega ujetja rož v cvetju. Kot ob razstavi zapiše Marko Jenko: »/…/ tisto, pred čemer bi se morali najprej ustaviti in se kaj vprašati, je njihova več kot očitna umetnost, ki bi jo morali zapisati kot umetno-st, umetnija ali seveda digitalna, nekam aseptična umetelnost, ki tudi z osamitvijo posamičnega »doprsja« cveta vsekakor poudarja to, kar nam bi moralo biti znano: raznaravljenost tega cvetja, ki kajpak meri tudi na njegovo naravno nenaravnost, na način njegove – povsem dobesedno – »tovarniške«, industrijske produkcije in na njegovo uvoženost, ne glede na to, ali je morebiti avtohtonega evropskega izvora.« Razstavo Rože si lahko ogledate v ljubljanski Kresiji, na festivalu Celje Fokus 2020 pa lahko še do sredine avgusta ujamete razstavo Ritual očiščevanja: zadnje dejanje Tadeja Vaukmana, lanskega OHO nagrajenca. Gre za tretji del trilogije razstav – prva je bila v ljubljanski Galeriji P74, druga v Koroški galeriji likovnih umetnosti, tretja pa je zdaj na ogled v celjskem Likovnem salonu. Trilogijo je umetnik zasnoval na rezidenci v New Yorku, kjer je naletel na avtobiografijo Davida Michaela Wojnarowicza, ki je ključno, predvsem z depresivno atmosfero, zaznamovala Vaukmanovo trilogijo. V tej je še vedno razvidna prepoznavna umetnikova gesta; ponuja nam kukalo v svojo intimo, hkrati se naslanja na zgodbo o odraščanju pri starih starših, ki jo je dokumentiral že v seriji Grandheroes. V celjskem Fotoateljeju in galeriji Pelikan pa si lahko v okviru festivala fotografije vse do konca avgusta ogledate tudi prostorsko instalacijo Pelikanova mačka in Klara umetnice Nataša Berk in finske fotografinje Viivi Tarik. Foto: detajl fotografije Tanje Lažetić
Črni obroč je roman o požigu Narodnega doma v Trstu, ki je izšel pri založbi Mladika v najprimernejšem trenutku – malo pred stoto obletnico fašističnega zločina nad monumentalno stavbo, še bolj pa – simbolno – nad slovenskim narodom. Več o zvočni knjigi v današnji oddaji, v kateri bomo poročali tudi s sinočnje podelitve najprestižnejše italijanske literarne nagrade strega in napovedali premiero baletnih miniatur – avtorskega projekta Gaja Žmavca v Mariboru. Foto: Mladika
Glasbena skupina Laibach od svojih začetkov v osemdesetih letih zelo veliko pozornosti daje svoji vizualni navzočnosti. Predstavljajo se tako s plakati, videi, performansi kot z instalacijami, prav posebno mesto pa imajo plakati. Vloga teh ni samo v tem, da posredujejo informacijo o dogodku, temveč so komentar družbenega dogajanja, so zapisali v galeriji »S«, kjer bo razstava plakatov skupine Laibach na ogled do 1. novembra. Za oddajo Svet kulture si jo je ogledala Petra Tanko, Tesa Drev pa se je pogovorila z Urošem Zupanom in Vinkom Möderndorferjem o njunih novih pesniških zbirkah Sanjski knjigi in Čuvaju sna. Foto: Ljubljanski grad
Neveljaven email naslov