Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3693 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Plesno-gledališka predstava Stopi iz moje sence PI314 v režiji Nede R. Bric je posvetilo delu in življenju Pie in Pina Mlakar. Osrednji motiv predstave s plesalcema Nastjo Bremec Rynia in Michalom Rynia je jadrnica, Galeb PI314, s katero sta zakonca Mlakar jadrala do pozne starosti. V Galeriji Equrna pa zadnji mesec letošnjega leta obeležujejo z malim festivalom sodobnega slovenskega slikarstva. Pod naslovom Meantime/Paintings only razstavljajo slike slikark in slikarjev, ki so zaznamovali slikarsko produkcijo zadnjih let.
V tokratni oddaji vas bomo povabili na filmsko glasbeni dogodek, ki ga bomo drevi v živo prenašali na našem Tretjem programu, programu Ars. Nemo klasiko nemškega ekspresionizma Nosferatu – Simfonija groze bo spremljal Orchestra of the Imaginary, partituro za film je napisal Andrej Goričar. Film je imel ob svojem nastanku burno produkcijsko ozadje. Temelji namreč na Drakuli Brama Stokerja, producent filma pa ni uredil avtorskih pravic s Stokerjevimi dediči, zato so kljub spremenjenemu naslovu in imenom ti zahtevali uničenje vseh filmskih kopij. Film, ki je močno vplival na žanr grozljivke in film na splošno, si lahko še vedno ogledamo kot po čudežu, so zapisali pri Cankarjevem domu. V oddaji poročamo tudi o novi knjigi Zale Dobovšek z naslovom Gledališče in vojna.
Leto se počasi izteka in praznični konec tedna bodo mnogokje zaznamovali božični koncerti. Med njimi Simfonični orkester Slovenskega narodnega gledališča Maribor pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča, v Ljubljani pa bo s praznično obarvanim sporedom nastopila violinistka Anja Bukovec. V Razkrižju v Prlekiji bodo v soboto izvedli tradicionalno praznično spevoigro Božična noč, v priredbi in režiji Vinka Mőderndorferja pa bo v nedeljo v Mini teatru premiera predstave Dnevnik Ane Frank. foto: Jaka Vatovec, foto: Center in galerija P74, vir: rtvslo.si
Izpostavljamo razstavo Jože Plečnik na Gorenjskem – včeraj, danes, jutri, ki so jo včeraj odprli v Kranju in razstavo, ki jo ob stoti obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika – Kajuha nocoj odpirajo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Na razstavi je predstavljeno Kajuhovo življenje in delo z obsežnim izborom fotografij, osebnih dokumentov ter rokopisov njegovih pesmi, pisem in korespondence. V oddaji več tudi o dokumentarnem filmu Magdalenice gospe Radojke Vrančič scenaristke in režiserke Helene Koder, ki so ga predvajali v kinodvorani AGRFT-ja ob ponatisu znamenitega cikla Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa.
Letošnja programska ponudba festivala Knjige pod jelkami je iz dveh delov: običajnega literarnega in otroškega s Pravljično deželo knjige. V okviru prvega bo drevi – po sinočnjem otvoritvenem pogovoru s pisateljico Mojco Kumerdej – pogovor s tržaškim novinarjem in politologom Bojanom Brezigarjem s predstavitvijo njegove zadnje knjige Srečanja – doma in po svetu. In tudi na poezijo niso pozabili. V galeriji Photon pa so odprli razstavo Nedokončane krajine avtorja Toma Brejca, po njegovem daljšem premoru od ustvarjanja in razstavljanja umetniških fotografij. Če je na eni strani vrlina tehnična dovršenost, je bistvo dobre fotografije tudi v metafizičnem, neizrekljivem, pravi. Vrhunski modni in portretni fotograf, ki svoj pečat pušča na naslovnicah svetovnih revij, se namreč potaplja tudi v intimne svetove umetniške fotografije s pridihom dokumentaristike.
Dobrih štiristo strani dolga in nekaj kilogramov težka je nova monografija slikarja in grafika Andreja Jemca, umetnika luči in geste, nekoč profesorja in dekana ljubljanske likovne akademije, akademika in prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Predstavili jo bomo v današnji oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi trem knjižnim novostim slovenskih avtorjev, ki so jih Andrej E. Skubic, Lucija Stepančič in Agata Tomažič izdali pri založbi Goga.
Marjetica Potrč, tudi v svetovnem merilu poznana sodobna umetnica, ustvarja na stičišču vizualne umetnosti, arhitekture, ekologije in antropologije. V Mestni galeriji Piran se med drugim predstavlja z monumentalno poslikavo Dežela varuhov, ki je svojevrsten poklon Istri in njenim prebivalcem. S piranskim projektom Voda in zemlja je umetnica tokrat prvič ustvarjala z lokalno skupnostjo v domačih okolju in v maternem jeziku. In še bolj tehnična tema: na svojih domačih tleh se že od desetega leta Jožef Trpin navdušuje nad avtobusi in trolejbusi. Večkrat je s kolesom prevozil njihove proge, na koncu vožnje pa z metrom v roki prosil za ogled vozila in ga nato doma do potankosti narisal. Vso zbrano gradivo in zapiske je, sicer kemik po izobrazbi, po upokojitvi dodatno raziskal, opremil s fotografijami in ustvaril knjigo Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994. Pa še o tržaški razstavi gibanja I macchiaioli, predhodnikov francoskega impresionizma v Svetu kulture.
Gledališče kot ogledalo sveta nam velikokrat daje možnost preigravanja družbenih in spolnih vlog, ki jih zasedamo v vsakdanjem življenju. Tako ga razume tudi režiser Vito Taufer, ki se je skupaj z dramatičarko Simono Sémenič potopil v ustvarjanje predstave z naslovom žbam! Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo nocoj premiera drame Neznosno dolgi objemi sodobnega ruskega gledališkega ustvarjalca Ivana Viripajeva, ki pripoveduje o iskanju ljubezni in smisla, o odnosu do Boga, o razmerju med resničnostjo in resnico. Predstavili bomo tudi monografijo Vinka Möderndorferja z naslovom Gledališče Möderndorfer, v kateri je zbranih več kot sto njegovih režijskih stvaritev.
V Moderni galeriji so ob 100. obletnici slikarja, grafika, predavatelja in premišljevalca umetnosti Marijana Tršarja pripravili razstavo Abstrakcija in likovna teorija. V oddaji pa tudi o knjižnih novostih založbe LUD Šerpa, in sicer dveh pesniških zbirkah. Sveža zbirka Gregorja Podlogarja nosi naslov Atlas, druga zbirka Andreje Štepec pa je naslovljena Jesenožki.
Sprehod po kulturni ponudbi bo posvečen gledališču in plesu. Napovedali bomo premieri predstav Krvava svatba v novomeškem Anton Podbevšek teatru ter Norma Jeane Baker Trojanska v ljubljanskem Miniteatru. Na današnji dan bodo prvič izvedli tudi plesni predstavi Rdeči gozd koreografinje in plesalke Leja Jurišić ter plesni solo Lade Petrovski Ternovšek Zgodbe iz tišine.
S Slutnjo Karla Destovnika - Kajuha, pesmijo, ki jo je napisal pri šestnajstih letih, se bo drevi začel literarni radijsko-gledališki večer iz cikla Ars teatralis z naslovom Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo. Ob 100. obletnici pesnikovega rojstva bo na Televiziji Slovenija drevi premiera igrano-dokumentarnega filma Samo en cvet. Poročali bomo z mednarodne filozofske konference z naslovom Hegel, ženska in feminizem. Oddajo pa bomo začeli z Vrtincem sprememb, veliko naravoslovno razstavo, ki nas popelje skozi evolucijo Zemlje ter opozarja na posledice podnebnih sprememb in propadanje biotske raznovrstnosti.
Ponedeljkov Svet kulture najprej prinaša vpogled v dogodke Kajuhovega leta. Letos namreč mineva sto let od rojstva Karla Destovnika – Kajuha. Slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj se je rodil 13. decembra 1922 v Šoštanju. Tam v teh dneh potekajo številni dogodki in druge aktivnosti pod skupnim imenom Kajuhovo leto. V oddaji poročamo tudi o dogajanju ob projektu Go! Borderless, Gremo! Brezmejno. Prestolnica kulture bo namreč leta 2025 Nova Gorica.
Zavest, da na preprosta življenja ljudi močno vplivajo odločitve politične ali ekonomske elite, je tema, ki močno zaznamuje tudi angleškega dramatika Johna Boyntona Priestleya. Predstava "Neznanec", ki je nastala po njegovem psihološkem trilerju, bo jutri krstno uprizorjena v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Slovensko stalno gledališče v Trstu pa se danes s praizvedbo "Pina in Pierpaolo" poklanja znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. Napovedali bomo še koncert kvarteta Feguš in predstavili proces konserviranja in restavriranja kipa Japonski festival, ki je nastal na prvem Mednarodnem simpoziju kiparjev Forma viva Kostanjevica na Krki leta 1961.
V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih vas bomo danes najprej povabili k poslušanju radijske igre z naslovom Najrajši bi se fentala, ki bo premierno na sporedu nocoj ob 22.05 na programu Ars. Gre za trpko igro o mladi ženski po imenu Rina, ki razmišlja o samomoru. Odpravili se bomo tudi v razstavne prostore in predstavili najnovejši projekt umetnice Aleksandre Saške Gruden z naslovom Izkušnja živalskega ter razstavo Marijana Tršarja Katarza barv.
V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled razstava v poklon Silvestru Komelu, likovnemu ustvarjalcu dveh Goric in slikarju kraške pokrajine. Koncert Sinergija strun, v znamenju kitare z glasbo iz obdobja klasicizma in zgodnje romantike italijanske in nemške šole, bo nocoj v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V Ljubljani pa od sinoči poteka decembrski mini festival oziroma cikel dogodkov Mesta Žensk. Rdeča nit je mitologija in feministične interpretacije mitov. na fotografiji: dokumentacija performansa: Osem umetnic: Vrhunec, foto: arhiv umetnic, vir: cityofwomen.org
V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih danes predstavljamo dve novi knjižni deli izpod peresa slovenskih avtorjev - kriminalni roman Metoda Pevca Greh in generacijski roman Monike Žagar Diši po dosegljivem. Poročamo tudi o dnevih slovenskega filma, ki bodo v naslednjih dneh potekali v Beogradu ter o nagradi, ki jo bodo podelili režiserju in direktorju fotografije Karpu Godini. V Stari mestni elektrarni pa se danes začenja cikel dogodkov Mesta žensk, ki so ga poimenovali Miti in meduze. V petih dneh se bo zvrstilo več dogodkov kot so performansi, razstave, okrogla miza, predstava in koncert. Rdeča nit vseh dogodkov je feministična interpretacija nekaterih starodavnih mitov.
Veliki zmagovalec Animateke je estonski film Sierra. Film, ki so ga delno navdihnili režiserjevi otroški spomini, prikazuje, kako se oče in sin udeležita tekmovanja v reliju. Da bi zmagala, se fant spremeni v pnevmatiko. V oddaji bomo ob pregledu najboljših animiranih filmov s tega mednarodnega festivala predstavili tudi novosti s področja otroške in mladinske književnosti.
Začnemo s Prešernovimi nagradami, ki so jih tradicionalno razglasili v Narodni galeriji. Za življenjsko delo so se poklonili multidisciplinarni umetnici Emi Kugler in slikarju Hermanu Gvardjančiču. Posvetimo pa se tudi gledališču: SNG Drama Ljubljana decembrsko vzdušje odpira z družinsko dramo Kako je padlo drevo, v kateri družinski člani zaradi preobremenjenosti skoraj spregledajo spreminjanje narave in urbanega sveta okoli sebe. Na malem odru SNG Nova Gorica pa bo prav tako jutri ob 20ih premierno zaživela distopična igra Nenadoma, reka, srbskega dramatika in dramaturga Dimitrija Kokanova, ki je z njo odgovoril na Orwellov roman 1984. V Svetu kulture malo 16. uri še o predstavi Iščoča v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu – ta je plod raziskovanja in zgodovinjenja slovenskega sodobnega plesa, ki se ju je lotila plesalka in koreografinja Urša Rupnik.
V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih vas bomo najprej popeljali v zaodrje decembrskega sejma ilustracije, ki ga organizira Zavod Divja Misel. Potekal bo v ljubljanski Galeriji Vodnikove domačije Šiška, na njem pa se bo predstavilo trideset ilustratork in ilustratorjev. Posebno pozornost letos namenjajo Ančki Gošnik Godec in Marjanci Jemec Božič. V oddaji boste izvedeli tudi več o razstavi Natalije Juhart Brglez z naslovom Linije vsakdana, ki je na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Obiskali pa smo tudi egiptološko konferenco, ki se je danes začela v Narodnem muzeju Slovenije.
Tokrat se podajamo v Bruselj, kjer so, kot je videti, ob razstavi o Giuseppeju Tartiniju slovenski evroposlanci našli skupni jezik in njeno postavitev z naslovom Učitelj narodov enotno podprli v Evropskem parlamentu. Iz Bruslja odhajamo v Celje, kjer so v Pokrajinskem muzeju odprli razstavo Žovneški postanejo grofje celjski, in v Maribor, ki se lahko pohvali z novim Lutkovnim muzejem. V prenovljenih prostorih na severu Vojašniškega trga so na ogled so izbrane lutke, kostumi in scenski elementi.
Neveljaven email naslov