Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3693 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Zadnja oddaja tega tedna prinaša vpogled v novo razstavo Ogenj na odru, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, ki predstavlja likovno ustvarjanje ameriškega režiserja, scenarista, slikarja in glasbenika Davida Lyncha. Danes se začenja 9. festival kakovostnih gradenj, nepremičnin in arhitekture - Odprte Hisˇe Slovenije. Odpravili se bomo tudi prek meje, natančneje v Trst, kjer je režiser Igor Pison na oder postavil predstavo z naslovom Juda.
Danes v oddaji izpostavljamo začetek 33. Slovenskih glasbenih dnevov in baletni večer ob stoletnici odprtja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani. Pogledali bomo tudi na tuje, v zagrebški galeriji Klovićevi dvori danes odpirajo veliko pregledno razstavo o življenju ene najmočnejših žensk v zgodovini, ruske carice Katarine druge, na Dunaju pa so v Leopoldovem muzeju pripravili obsežno retrospektivno razstavo del slikarja in grafika Zorana Mušiča. Hrvaški umetnik Tomislav Gotovac se predstavlja v ljubljanski Mestni galeriji, na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica pa nocoj prvič na slovenskih odrih uprizarjajo Evripidovo tragedijo Trojanke. (Ljubljanska opera, avtor fotografije Žiga Živulović jr. / BoBo)
V Narodni galeriji bo do konca pomladi na ogled razstava izbranih del iz opusov likovnih umetnikov, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki letos obeležuje 80-letnico. Razstava 69 del 23 umetnikov bo ponudila vpogled v širino ustvarjalnosti in umetnostno tradicijo preteklih 80 let. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Josef Nadj, sloviti evropski plesalec in koreograf, po rodu iz Vojvodine, svoje novo odrsko delo ustvarja s skupino EnKnapGroup. Premiera predstave Mračna zveza (po Pekinški raci), bo na sporedu v Centru kulture Španski borci. V oddaji predstavljamo tudi drugo letošnjo premiero Anton Podbevšek Teatra. Biografska in filozofska drama po literarni predlogi Janeza Vrečka Kosovela in v režiji Matjaža Bergerja je posvečena Srečku Kosovelu. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Novele in kratke zgodbe mednarodno najbolj uveljavljenega sodobnega slovenskega pisatelja, ki ima za seboj izjemno bogat literarni opus, Draga Jančarja bomo odslej imeli možnost prebirati v antologijskem izboru z naslovom Mnoga življenja. Delo, ki ponuja celovit pregled Jančarjevega kratkoproznega ustvarjanja od osemdesetih let vse do danes, je izšlo pri založbi Beletrina. V oddaji se bomo dotaknili tudi dela ene najvidnejših slovenskih avtoric Svetlane Makarovič. Po motivih njenega satiričnega eseja bo v ljubljanski Mali drami nocoj premiera gledališkega koncerta Prekleti kadilci. V nadaljevanju bomo napovedali še premiero opere Mesečnica v Mariboru ter kratko radijsko igro Stefana Bennija Naključja.
Med poudarki današnje oddaje je Kulturni bazar, enodnevna prireditev, ki letos desetič poteka v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na Dunaju so ob stoti obletnici smrti slikarja Egona Schieleja pripravili obsežno pregledno razstavo njegovih del. V oddaji napovedujemo še gostovanje gledališča iz Indije s predstavo Enajsti planet Evalda Flisarja in novo premiero v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, predstavo Lučka regrat Gregorja Strniše. In še o pomembni vlogi, ki jo ima slovenska knjiga pri slovenski manjšini v Italiji…
Oddaja o aktualnem dogajanju na področju kulture prinaša pregled nekaterih novih razstav. Omenimo le eno. Pod naslovom Slovenstvo, Ivan Cankar in Janez Boljka bodo v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana na Bregu 22 odprli razstavo kiparskih, slikarskih in grafičnih del iz zapuščine Janeza Boljke, ki jih je navdihnil Ivan Cankar. Tematski izbor Cankarjevega lika je Boljka prvič razstavil v ljubljanski Mali galeriji leta 1969, po letu 1974 pa svojega bogatega opusa na to temo ni več razstavljal. Dela za tokratno razstavo je izbral poznavalec Boljkovega opusa, Aleksander Bassin, ki bo o njem spregovoril tudi v oddaji Svet kulture.
19. februarja 2016 sta ravnateljico dijaškega doma Kranj nenapovedano obiskala podžupan in vodja službe za zaščito Mestne občine Kranj. Oblasti so ob takratni begunski krizi iskale primerne namestitve za mladoletne pribežnike. Ena izmed možnosti za šest fantov, ki so v Slovenijo prišli brez spremstva odraslih, je bil Dijaški in študentski dom Kranj. Četudi bi bili fantje nastanjeni v stavbi, v kateri dijakov ni bilo, v tretjem nadstropju študentskega doma, so se starši burno odzvali in grozili celo z izpisom otrok. Svoje nestrinjanje so s podpisi izrazili tudi nekateri profesorji gimnazije Franceta Prešerna in krajevna skupnost. Režiser predstave 6, ki jo premierno uprizarjajo v kolektivu Nova pošta, Žiga Divjak, je z avtorskim projektom želel ustvariti priložnost za razmislek o razdiralni politiki in strahu, ki so ga podpihovali v obdobju begunske krize in ki je po njegovem prepričanju dosegel vrhunec prav v Kranju. Današnja družba se vse bolj radikalizira v desno, nekatere stvari, ki so nekoč naletele na neodobravanje in splošno nestrinjanje, pa postajajo del vsakdanjika – in tako se prav lahko zgodi, da se ljudje ustrašijo šestih begunskih otrok. O tem, da slovenska kulturna krajina vseeno ni že od nekdaj taka kot danes, pa pričajo kaštelirji ali prazgodovinska gradišča, ki izvirajo še iz predrimskih časov, raziskovalci pa jih povezujejo s plemeni, ki so se preživljala z ovčerejo, s skupnimi čredami in pašniki, in negovala kult bojevnikov. Na kulturno dediščino, ki jo gradišča predstavljajo, so arheologi nedavno opozorili v dveh novih publikacijah: zborniku o gradiščih v zahodni in osrednji Sloveniji in zborniku z naslovom Kaštelir – Kamni z Jelarjev pripovedujejo. Foto: Matej Povše
Gledališka nadaljevanka Praznina spomina upošteva žanrska in televizijska načela kriminalnih serij. Napeto detektivsko zgodbo izkušenega scenarističnega peresa Barbare Zemljič je v gledališki medij prenesla Nina Šorak. Prva epizoda bo na sporedu nocoj v Mestnem gledališču ljubljanskem. V oddaji tudi o koncertu Slovenske filharmonije – ob začetku velikonočnega tridnevja bodo izvedli Rossinijevo Stabat Mater, Mati žalostna je stala. Opozorili bomo tudi na pregledno razstavo 50-letnega umetniškega delovanja Milenka Matanoviča, enega izmed ustanovnih članov skupine OHO, in na razstavo iz likovne zbirke Rudija Ringbauerja.
Pri nas te dni gostuje šrilanško-britanska pisateljica Minoli Salgado, avtorica nagrajenega romana Malo prahu na očeh, v katerem spregovori o šrilanški državljanski vojni. V Ljubljani sta včeraj na odprtem predavanju o moči fotografije predavala tudi priznana ameriška ustvarjalca, fotograf Jason Fulford in ilustratorka Tamara Shopsin. Na Ljubljanskem gradu pa bo od jutri na ogled razstava akademske kiparke Dragice Čadež. V oddaji se posvečamo tudi filmu - v Kinodvoru se začenja 3. mednarodni filmski festival Kinotrip, v Slovenski Kinoteki pa je ta teden v ospredju režiser Karpo Godina.
Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja 48. Teden slovenske drame, ki bo do 8. aprila postregel s 17imi predstavami. V oddaji pa več tudi o razstavi del akademskega kiparja Vladimirja Štovička v Mestnem muzeju Krško in kulturnem dogajanju v Furlaniji.
V tokratni oddaji se najprej posvečamo tradicionalnemu sejmu otroških knjig v Bologni, ki je danes na široko odprl svoja vrata. Predstavili bomo tudi slovar pravniškega izrazoslovja, biografski roman o avstrijskem pisatelju Stefanu Zweigu ter knjižne novosti Društva Knjižna zadruga.
Dramsko besedilo Tadeusza Słobodzianeka Naš razred, ki ga bodo v režiji Nine Rajić Kranjac postavili na oder v Prešernovem gledališču Kranj, je Evropska gledališka konvencija uvrstila med deset najboljših sodobnih evropskih dram napisanih med letoma 2009 in 2010. Drama se naslanja na resnični dogodek: poboj več sto Judov, ki se je zgodil v nekem malem poljskem mestu med drugo svetovno vojno. Resnica, da so bili za to odgovorni meščani, ne nacisti, pa je prišla na dan šele pred nekaj leti. V grobem predstava podčrtuje usode učencev, na njihovih primerih pa smo priča, kako politični sistem in posledično indoktrinacija vpliva na posameznika in medčloveške odnose. V oddaji bomo napovedali tudi radijsko igro za otroke O kravi, ki je lajala v luno in prihajajoče glasbene koncerte ter prelistali dve knjižni novosti: pričevanja o Pavlu Kunaverju ter biografijo Rdeči baron, ki ponuja uvid v življenje enega letalskih asov prve svetovne vojne. Vir foto: Prešernovo gledališče Kranj, avtorica fotografije je Nada Žgank.
Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi: v galeriji Inštituta Jožefa Štefana ob 120. obletnici rojstva Avgusta Černigoja na ogled postavljajo njegove slike, kolaže, objekte in osebne predmete, v Galeriji Velenje pa zvečer odpirajo pregledno razstavo Refleksije slikarja in grafika Borisa Jesiha. Med glasbenimi dogodki pa opozarjamo na koncert cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, koncert cikla Carpe Artem ter čezmejni trio Etnoploč, ki v teh dneh v različnih mestih na Primorskem predstavlja svojo tretjo zgoščenko. (Na fotografiji: Aleksander Gadjiev)
Na dan, ko se srečata poezija in pomlad se lahko v različnih kavarnah po državi plačuje z verzi. Po Sloveniji poteka več različnih dogodkov posvečenih poeziji, danes pa obeležujemo tudi svetovni dan lutk. V oddaji tudi podrobneje o jazz koncertu Ajde Stine Turek, ki bo nastopila v studiu 26 na Radiu Slovenija. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
V Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani bo na sporedu četrti koncert 17. cikla Sozvočje svetov, ki ga v sodelovanju z umetnostnimi zgodovinarji pripravlja in izvaja Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Koncert bomo neposredno prenašali na našem tretjem programu – programu Ars. V oddaji pa tudi o aktualnem dogajanju na festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, ki prehaja v sklepni del. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V današnji oddaji bomo pod drobnogled vzeli razstavo ameriškega pop art in grafiti umetnika Keitha Haringa v dunajski Albertini. V nadaljevanju bomo napovedali dve gledališki premieri: v Mariboru bodo na oder postavili Sofoklovo dramo Ojdip v Kolonu, v Trstu pa Ukročeno trmoglavko Williama Shakespeara.
V oddaji predstavljamo izjemne arheološke najdbe s keltskega najdišča v Brežicah, knjižne novosti založbe Goga (pesniško zbirko Petra Svetine ter romana Veliborja Čolića in Svetlane Slapšak) ter likovno razstavo Andreja Trobentarja v Bežigrajski galeriji 1. Napovedujemo pa tudi šesti koncert za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije in filmsko projekcijo dokumentarnega filma Druga stran vsega.
Srbijanka Turajlić je v Srbiji ena najbolj znanih nekdanjih opozicijskih aktivistk: bila je profesorica na elektrotehnični fakulteti in postala je simbol študentskih protestov, predvsem proti Miloševićevemu etničnemu nacionalizmu. Znana je po tem, da je brez dlake na jeziku: ko so ji podelili nagrado osvajanje svobode, ji je ogorčeno rekla »nagrada za fiasko«. Njeno hči, filmsko režiserko Milo Turajlić, smo si pri nas zapomnili že po filmu Cinema Komunisto, lani pa je posnela dokumentarni film Druga stran vsega, intimen in družbeni portret medvojne in povojne Srbije, ki ga je naslikala tudi skozi družbeno-politično delovanje svoje matere. Drugo stran vsega so septembra premierno prikazali v Torontu, novembra je postal veliki zmagovalec na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Amsterdamu IDFA, ki je med najbolj cenjenimi na svetu, v Ljubljani pa odpira 20. Festival dokumentarnega filma. Ta sicer predstavlja tudi druga velika filmska imena, kot so legendarni ameriški dokumentarist Frederick Wiseman, romunski novovalovec Radu Jude in latvijska režiserka Laila Pakalnina, ki je začela ustvarjati po razpadu Sovjetske zveze. Foto: TIFF
Neveljaven email naslov