Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3705 epizod
3705 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
O tem, da se filozofija in vizualno oblikovanje dobro ujameta, pričajo naslovnice filozofske zbirke Analecta in revije Problemi. Skoraj tristo jih je ustvaril Alen Ožbolt, umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Že tri desetletja in pol jih pripravlja v sodelovanju z Društvom za teoretsko psihoanalizo in zdaj si jih lahko ogledamo na razstavi Srebrna okna v prvem preddverju Cankarjevega doma. Izhodišče Ožboltove oblikovne osnove je v Heglovem citatu: ''Ko filozofija slika svoje sivo na sivem, tedaj se je neka podoba življenja postarala, in s sivim na sivem se ne da pomladiti, temveč le spoznati.'' Posvetili so bomo še kratki radijski igri Vrt – tridelnemu projektu, ki ga sestavljajo odrska uprizoritev in zvočna realizacija v angleškem jeziku ter slovensko-angleška radijska različica. Izpostavlja dihotomijo med iluzijo o rajskem vrtu ter pretnjo naravnih in človeških katastrof, kar oboje spremlja naše trenutno bivanje na planetu Zemlja.
Ponoči so v Los Angelesu podelili zlate globuse najboljšim televizijskim in filmskim ustvarjalcem prejšnjega leta. Pet zlatih globusov je dobil biografski film Oppenheimer o ameriškem fiziku znanem kot očetu jedrske bombe. Film je režiral britanski režiser Christopher Nolan. Po dve zmagi sta prejela filma Anatomija padca in Nesrečna bitja, nagrado za najboljšo igralko pa je kot prva v zgodovini globusov dobila domorodka Lily Gladstone – nastopila je v filmu Morilci cvetne lune Martina Scorseseja. Med televizijskimi serijami je blestela serija Nasledstvo. V nadaljevanju oddaje boste slišali pogovor s Petrom Koštrunom, ki trenutno razstavlja v galeriji Photon, prelistali pa smo tudi sveženj otroških in mladinskih knjižnih novosti.
Kulturno-umetniško društvo Študent Maribor praznuje častitljiv jubilej, 60-letnico delovanja. Pod njegovim okriljem ves ta čas delujeta Akademska folklorna skupina Študent in Akademski pevski zbor, ki sta za svoje nastope prejela številne domače in mednarodne nagrade. Tokrat predstavljamo delovanje Akademske folklorne skupine Študent. V oddaji tudi o drugi sezoni kultne slovenske nanizanke Življenja Tomaža Kajzerja, ki se na Televiziji Slovenija začenja konec tedna.
Tržaški Slovenci je obsežna publikacija profesorja Milana Bufona, ki predstavlja zgodbo nekoč največje slovenske urbane skupnosti: od cvetoče rasti mesta in priseljevanja v 18. stoletju pa do asimilacije, ki narodno skupnost spodjeda tudi danes. Več o tem v oddaji, v kateri bomo spregovorili tudi o noviteti izpod peresa Ferija Lainščka: Življenje nima naslova. Vabimo vas k poslušanju!
Dunajski filharmoniki so v samem svetovnem vrhu tovrstnih zasedb, zato se jim lahko pridružijo le tisti najboljši, skrbno izbrani glasbeniki. Med njimi sta tudi kontrabasist Iztok Hrastnik in violinistka Petra Kovačič. Pred tradicionalnim novoletnim koncertom si bomo lahko na prvem programu Televizije Slovenija o njiju ogledali dokumentarni film. Prav tam pa bo zvečer na sporedu še en dokumentarec: Uživajte, oder je vaš – portret našega najbolj uspešnega in mednarodno uveljavljenega baletnega koreografa Edwarda Cluga.
V Cankarjevem domu si je še vedno mogoče ogledati fotografsko razstavo z naslovom Slovenski punk in fotografija, ki dokumentira čas osemdesetih let prejšnjega stoletja. Punk je vplival na razvoj različnih aktivističnih skupin in gibanj, pa tudi na umetnost, glasbo in navsezadnje na fotografsko estetiko. Dokumentiranje in spominjanje sta v ospredju tudi na fotografski in literarni razstavi Z gozdom preraščeno. V instalaciji fotografij in besedil v Celovcu so zbrana pričevanja o koncentracijskem taborišču na Ljubelju. Vabljeni k poslušanju!
Pozornost tokrat namenjamo gledališki predstavi Tango, ki velja za eno najpomembnejših dramskih besedil poljskega umetnika Sławomirja Mrožka, premiero bo doživela na odru Male drame SNG Ljubljana. V pridihu predbožičnega vzdušja pa so že novembra v etnografskem muzeju v Ljubljani odprli gostujočo razstavo Poljske jaslice. Na letošnji božični večer mineva petindevetdeset let od prvega oddajanja slovenske radijske igre, na predbožični petek pa lahko v Slovenski filharmoniji prisluhnete koncertu Za božič. Prav tako v Cankarjevem domu nadaljujejo tradicijo božičnih koncertov. Vabljeni k poslušanju!
Današnja najdaljša noč v letu je na področju kulture že tradicionalno rezervirana za Noč kratkih filmov, potekala bo že desetič po vrsti, vključuje pa tri programske sklope. Odvila se bo odvila v dvoranah Art kino mreže po vsej Sloveniji in v Slovenski kinoteki v Ljubljani v sodelovanju z goriškim Kinoateljejem ter prvič tudi v gledališču Miela v Trstu. V Kinu Šiška pa so sinoči predstavili zbornik z naslovom Brez nagobčnika: Radio Študent že od 1969. Izšel je pri Mladinski knjigi, dokumentira pa zgodovino prvega študentskega radia v Jugoslaviji.
Vesna – še vedno mlada. Tak je naslov razstave, ki jo bodo ob 70-letnici prve slovenske filmske romantične komedije danes odprli v Narodni in univerzitetni knjižnici. Mednarodni partnerski projekt B-Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, se je v zadnjih treh letih posvečal raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej. V tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov s področij razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike idr. so nastajale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in ranljive skupine. Na prvem in tretjem programu Radia Slovenija ta teden predstavljamo še štiri dokumentarne radijske igre. Kaj se je zgodilo z Bette Davis in Joan Crawford? se v dramskem besedilu sprašuje Jean Marbœuf, francoski scenarist in režiser, o vprašanjih in odgovorih pa razmišlja uprizoritev, ki bo nocoj premierno uprizorjena v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Vabimo vas k poslušanju!
Skupinska razstava z naslovom So_OBSTOJ je povezala štiri uveljavljene slovenske intermedijske umetnike Borisa Bejo, Majo Smrekar, Uršo Vidic in Miho Godca. V svojih najnovejših projektih razmišljajo o nekaterih ključnih segmentih razmerja med človekom in naravo, ki so družbo pripeljali do roba dopustnega ravnanja z okoljem. V oddaji bomo prelistali tudi knjižne novosti Slovenske matice.
V Škofji Loki so včeraj podelili nagrade sklada Staneta Severja. Za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je nagrado dobila dramska igralka Mateja Pucko, za igralske stvaritve v štirih uprizoritvah zadnjih dveh let pa dramski igralec Matija Rupel. Tekstilna industrija je povezana s težkimi zgodbami, pravi fotografinja Meta Krese, ki se s to temo ukvarja že dolgo. Od pridelave bombaža, povezane z izkoriščanjem in slabimi pogoji, do razpada domače industrije – vse to se znajde na njenih fotografijah, ki so na razstavi Nismo stroji na ogled v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani bo v soboto premiera komedije Kar hočete v režiji Janusza Kice. Že nekaj časa pa v Trbovljah, Kopru in Mariboru poteka festival RUK, mednarodni intermedijski festival, ki spaja umetnost, znanost in tehnologijo. V galeriji Škuc si lahko ogledate skupinsko razstavo Tukaj, a nekje drugje, kjer umetnice in umetniki raziskujejo teme pripadnosti in mobilnosti. V nedeljo pa bo v Škofji Loki 53. podelitev Severjeve nagrade, ki nagrajuje stvaritve igralk in igralcev v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih ter študentske in skupnostne projekte na področju igre.
V galeriji Equrna je na ogled razstava Uroša Weinbergerja z naslovom Neoantromi, v kateri ta uporablja različna orodja in ikonografijo iz znanosti, popularne kulture in množičnih medijev, ki razvijajo strategije za preživetje in moč človeške domišljije postavljajo naproti apokaliptičnim scenarijem. Spet predstavljamo tudi novosti pri Cankarjevi založbi: Knjiga o jugu hrvaškega pisatelja Jurice Pavičića in monografija z naslovom Je to knjiga? Angusa Phillipsa in Mihe Kovača.
V Narodni galeriji predstavljajo sveženj risb poznobaročnega slikarja Janeza Potočnika, ki je po besedah kustosa Andrej Smrekarja še vedno svojevrstna uganka. Kakovost v njegovem opusu zelo niha – prav v akademijskih risbah je opaziti ambicioznost in spretnost, odličen je bil v kopiranju, ko pa ni imel slikovne predloge, na katero bi se lahko uprl, so bili izdelki okorni. Pa vendar, deloval je kot samostojen slikar, predvsem meščanskih portretov, eden bolj znanih je tisti Michelangela Zoisa, očeta razsvetljenca Žige Zoisa. V Svetu kulture še o ponovni izvolitvi Dušana Merca za predsednika Društva slovenskih pisateljev.
Radio večinoma poslušamo, zdaj pa ga lahko tudi vidite. Na prvem programu Televizije Slovenija bo na sporedu novi dokumentarni film Ars režiserja Amirja Muratovića, ki prinaša vpogled v delovanje našega Tretjega programa Radia Slovenija. Program Ars se je v šestih desetletjih prelevil v eno največjih kulturnih institucij v Sloveniji. Naše kulturno-umetniške vsebine so namenjene vsem generacijam, celo dojenčkom. Predstavljamo pa tudi nekaj novosti Cankarjeve založbe.
Ste že videli strip na odru? Nekaj takega smo si ogledali v SNG Nova Gorica. Uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki je nastala v koprodukciji s Cankarjevim domom, Dramo SNG Maribor in Zavodom Škrateljc, se namreč naslanja na znameniti istoimenski roman Frana Saleškega Finžgarja, še bolj pa na strip Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča iz leta 2021, temelječ na Finžgarjevem romanu. Posvetimo se še novostim legendarne zbirke Kondor Mladinske knjige – svežnju štirih novih knjig in zajetnemu romanu na več kot tisoč straneh avtorice Nino Haratišvili z naslovom Osmo življenje.
Igranje inštrumenta ali obdelovanje lesa je lahko enako izpopolnjujoče. Predano delo umetnikov in rokodelcev je navdihnilo transdisciplinarno opero Karmine Šilec Homo faber. Delo se osredotoča na intimno povezavo med roko in glavo, na subtilno razmerje, ki je lastno tako umetnikom kot rokodelcem. V oddaji tudi o Argonavtih, premieri predstave v Slovenskem mladinskem gledališču, ki govori o življenju in izzivih kvirovske družine. Opero bodo izvedli v Minoritski cerkvi v Mariboru. Napovedali bomo razstavo kiparke in slikarke Anje Kranjc – Medprostori bivanja v likovnem salonu v Kočevju.
Predstavljamo prejemnike nagrad in priznanj Ivane Kobilca. Za življenjsko delo so odlikovali Zoro Stančič, ki ustvarja predvsem v grafiki, nagrado za aktualno produkcijo je prejel Arjan Pregl, priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa dr. Nadja Zgonik. V Narodni galeriji v Ljubljani so predstavili bibliofilsko monografijo z naslovom Mojstri slovenskega impresionizma. Cankarjeva založba s tem delom nadaljuje izdajanje prestižnih, na roko vezanih knjig v omejeni nakladi tristo izvodov in z visoko kakovostnimi reprodukcijami slik. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj premierno uprizorjena monodrama Navodila Ane Duše, ki jo bo na odru odigrala mlada igralka Julita Kropec. Navodilom se bo v soboto pridružila še monodrama Meduza, nastala po dramski predlogi Karin Komljanec in Nebojše Popa Tasića. Omenjena projekta sta nastajala neodvisno drug od drugega, vsebinsko pa ju povezuje feministična tema.
V oddaji bomo najprej prelistali knjigo Tole ni zate bosansko-ameriškega pisatelja, esejista, scenarista in glasbenika Aleksandra Hemona. Avtor v njej obuja spomine na zgodnje otroštvo, poskuša raziskati, kaj ga je oblikovalo v osebo, ki je danes, hkrati pa raziskuje tudi same mehanizme spominjanja. V oddaji vas vabimo tudi v SNG Maribor na tretji koncert cikla Carpe artem z naslovom Odmevi elegance.
V oddaji boste najprej slišali oceno predstave Paradiž, ki je bila pretekli petek premierno na ogled v SLG Celje. Dogajanje v predstavi, ki jo je režiral italijanski režiser Mateo Spiazzi, je postavljeno v slovenski dom starejših v manjšem slovenskem kraju. Posebnost predstave so gledališke maske, ki jih igralci ves čas predstave nosijo. Prelistali bomo tudi nekatere otroške in mladinske knjižne novosti.
Neveljaven email naslov