Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Grška vlada je po dolgotrajnejšem omahovanju, referendumu in izmenjevanju ostrih besed med Atenami in Brusljem vendarle pripravila predlog reform, na podlagi katerega naj bi dobila novo pomoč Evropske unije. Presenetljivo pa se predlagani ukrepi ne razlikujejo veliko od tistih, ki jih je Unija zahtevala že pred referendumom. Kako se na to odziva grška javnost, ki je na referendumu odločno zavrnila nadaljevanje ostrih varčevalnih ukrepov? Najpomembnejši evropski igralci naj bi odgovor na grško prošnjo izoblikovali danes in jutri.
O tem v današnjem Tedenskem aktualnem mozaiku, poleg tega pa še o nekaterih domačih temah, med drugim o tem, ali vemo, kakšno hrano jemo in od kod izvira.
V torek smo se s pogrebom z državnimi in vojaškimi častmi poslovili od Slavka Avsenika, enega izmed ključnih utemeljiteljev, za naš prostor in čas od druge polovice prejšnjega stoletja dalje, specifične poljudne glasbene zvrsti – narodno zabavne glasbe.
Uvrstitev narodno zabavne glasbe, v nasprotju z umetniško, v polje poljudne glasbe jasno nakazuje, da ne gre za prakso, ki bi bila osvobojena neposrednih namenskih funkcij, npr. zabavne, družabne ipd., da umetniško težišče pri tem ne temelji na izvirnosti glasbenega dela in v njegovem estetskem učinkovanju, pač pa je zanjo značilen tipiziran princip ustvarjanja, ustvarjanje po predlogi – melodika jemlje iz ljudske zapuščine, kompozicijska tehnika in stil spominjata na prakso nekaterih glasbenih oblik, zlasti valčkov, polk in operet avstrijske glasbene scene 19. stoletja, pri čemer se zasedba močno skrči, še vedno pa ohrani principe orkestracije, značilne za omenjeno glasbeno prakso. Prezreti pa pri tem ne gre pomembne vloge harmonike, pomanjšane in prenosne različice orgel, kot nosilke harmonskih postopov.
Umetniško težišče je zato bolj usmerjeno na interpretacijo, recepcija pa je v večji meri spontana. Namembne funkcije tej glasbi, na tem mestu omenimo tudi njeno simbiozo z besedili v vokalno-instrumentalnih primerih, zagotavljajo sprejemno bazo v družbi, oziroma ljubitelje te glasbe, s tem pa povratno ustvarjajo, ohranjajo in izkoriščajo komunikacijsko zmožnost glasbe nasploh.
Avsenikova glasba, kot ena od predstavnic poljudne glasbe, je zato v svojem izhodišču organsko povezana s soudeleženostjo poslušalcev in zaradi tega se je pri njej tako težko znebiti vtisa, da je bila ustvarjana in izvajana predvsem zato, da bi bila določeni ciljni publiki všečna, po drugi strani pa soudeležba poslušalcev pri takem ”skupinskem ali kolektivnem ustvarjanju” te zvrsti, razloži, zakaj je pri določenem delu populacije tako priljubljena in posnemovana.
Kakorkoli že, naj Avsenikova glasba v najširšem družbenem in umetniškem kontekstu govori sama zase. Kot za vsako drugo, tudi zanjo velja, da je nekaterim bolj, drugim manj blizu. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da smo s smrtjo Slavka Avsenika izgubili slovenskega glasbenika, ki je pomembno sooblikoval, in še oblikuje, glasbeno življenje v našem prostoru.
Grška vlada je po dolgotrajnejšem omahovanju, referendumu in izmenjevanju ostrih besed med Atenami in Brusljem vendarle pripravila predlog reform, na podlagi katerega naj bi dobila novo pomoč Evropske unije. Presenetljivo pa se predlagani ukrepi ne razlikujejo veliko od tistih, ki jih je Unija zahtevala že pred referendumom. Kako se na to odziva grška javnost, ki je na referendumu odločno zavrnila nadaljevanje ostrih varčevalnih ukrepov? Najpomembnejši evropski igralci naj bi odgovor na grško prošnjo izoblikovali danes in jutri.
O tem v današnjem Tedenskem aktualnem mozaiku, poleg tega pa še o nekaterih domačih temah, med drugim o tem, ali vemo, kakšno hrano jemo in od kod izvira.
V torek smo se s pogrebom z državnimi in vojaškimi častmi poslovili od Slavka Avsenika, enega izmed ključnih utemeljiteljev, za naš prostor in čas od druge polovice prejšnjega stoletja dalje, specifične poljudne glasbene zvrsti – narodno zabavne glasbe.
Uvrstitev narodno zabavne glasbe, v nasprotju z umetniško, v polje poljudne glasbe jasno nakazuje, da ne gre za prakso, ki bi bila osvobojena neposrednih namenskih funkcij, npr. zabavne, družabne ipd., da umetniško težišče pri tem ne temelji na izvirnosti glasbenega dela in v njegovem estetskem učinkovanju, pač pa je zanjo značilen tipiziran princip ustvarjanja, ustvarjanje po predlogi – melodika jemlje iz ljudske zapuščine, kompozicijska tehnika in stil spominjata na prakso nekaterih glasbenih oblik, zlasti valčkov, polk in operet avstrijske glasbene scene 19. stoletja, pri čemer se zasedba močno skrči, še vedno pa ohrani principe orkestracije, značilne za omenjeno glasbeno prakso. Prezreti pa pri tem ne gre pomembne vloge harmonike, pomanjšane in prenosne različice orgel, kot nosilke harmonskih postopov.
Umetniško težišče je zato bolj usmerjeno na interpretacijo, recepcija pa je v večji meri spontana. Namembne funkcije tej glasbi, na tem mestu omenimo tudi njeno simbiozo z besedili v vokalno-instrumentalnih primerih, zagotavljajo sprejemno bazo v družbi, oziroma ljubitelje te glasbe, s tem pa povratno ustvarjajo, ohranjajo in izkoriščajo komunikacijsko zmožnost glasbe nasploh.
Avsenikova glasba, kot ena od predstavnic poljudne glasbe, je zato v svojem izhodišču organsko povezana s soudeleženostjo poslušalcev in zaradi tega se je pri njej tako težko znebiti vtisa, da je bila ustvarjana in izvajana predvsem zato, da bi bila določeni ciljni publiki všečna, po drugi strani pa soudeležba poslušalcev pri takem ”skupinskem ali kolektivnem ustvarjanju” te zvrsti, razloži, zakaj je pri določenem delu populacije tako priljubljena in posnemovana.
Kakorkoli že, naj Avsenikova glasba v najširšem družbenem in umetniškem kontekstu govori sama zase. Kot za vsako drugo, tudi zanjo velja, da je nekaterim bolj, drugim manj blizu. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da smo s smrtjo Slavka Avsenika izgubili slovenskega glasbenika, ki je pomembno sooblikoval, in še oblikuje, glasbeno življenje v našem prostoru.
658 epizod
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
Grška vlada je po dolgotrajnejšem omahovanju, referendumu in izmenjevanju ostrih besed med Atenami in Brusljem vendarle pripravila predlog reform, na podlagi katerega naj bi dobila novo pomoč Evropske unije. Presenetljivo pa se predlagani ukrepi ne razlikujejo veliko od tistih, ki jih je Unija zahtevala že pred referendumom. Kako se na to odziva grška javnost, ki je na referendumu odločno zavrnila nadaljevanje ostrih varčevalnih ukrepov? Najpomembnejši evropski igralci naj bi odgovor na grško prošnjo izoblikovali danes in jutri.
O tem v današnjem Tedenskem aktualnem mozaiku, poleg tega pa še o nekaterih domačih temah, med drugim o tem, ali vemo, kakšno hrano jemo in od kod izvira.
V torek smo se s pogrebom z državnimi in vojaškimi častmi poslovili od Slavka Avsenika, enega izmed ključnih utemeljiteljev, za naš prostor in čas od druge polovice prejšnjega stoletja dalje, specifične poljudne glasbene zvrsti – narodno zabavne glasbe.
Uvrstitev narodno zabavne glasbe, v nasprotju z umetniško, v polje poljudne glasbe jasno nakazuje, da ne gre za prakso, ki bi bila osvobojena neposrednih namenskih funkcij, npr. zabavne, družabne ipd., da umetniško težišče pri tem ne temelji na izvirnosti glasbenega dela in v njegovem estetskem učinkovanju, pač pa je zanjo značilen tipiziran princip ustvarjanja, ustvarjanje po predlogi – melodika jemlje iz ljudske zapuščine, kompozicijska tehnika in stil spominjata na prakso nekaterih glasbenih oblik, zlasti valčkov, polk in operet avstrijske glasbene scene 19. stoletja, pri čemer se zasedba močno skrči, še vedno pa ohrani principe orkestracije, značilne za omenjeno glasbeno prakso. Prezreti pa pri tem ne gre pomembne vloge harmonike, pomanjšane in prenosne različice orgel, kot nosilke harmonskih postopov.
Umetniško težišče je zato bolj usmerjeno na interpretacijo, recepcija pa je v večji meri spontana. Namembne funkcije tej glasbi, na tem mestu omenimo tudi njeno simbiozo z besedili v vokalno-instrumentalnih primerih, zagotavljajo sprejemno bazo v družbi, oziroma ljubitelje te glasbe, s tem pa povratno ustvarjajo, ohranjajo in izkoriščajo komunikacijsko zmožnost glasbe nasploh.
Avsenikova glasba, kot ena od predstavnic poljudne glasbe, je zato v svojem izhodišču organsko povezana s soudeleženostjo poslušalcev in zaradi tega se je pri njej tako težko znebiti vtisa, da je bila ustvarjana in izvajana predvsem zato, da bi bila določeni ciljni publiki všečna, po drugi strani pa soudeležba poslušalcev pri takem ”skupinskem ali kolektivnem ustvarjanju” te zvrsti, razloži, zakaj je pri določenem delu populacije tako priljubljena in posnemovana.
Kakorkoli že, naj Avsenikova glasba v najširšem družbenem in umetniškem kontekstu govori sama zase. Kot za vsako drugo, tudi zanjo velja, da je nekaterim bolj, drugim manj blizu. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da smo s smrtjo Slavka Avsenika izgubili slovenskega glasbenika, ki je pomembno sooblikoval, in še oblikuje, glasbeno življenje v našem prostoru.
Grška vlada je po dolgotrajnejšem omahovanju, referendumu in izmenjevanju ostrih besed med Atenami in Brusljem vendarle pripravila predlog reform, na podlagi katerega naj bi dobila novo pomoč Evropske unije. Presenetljivo pa se predlagani ukrepi ne razlikujejo veliko od tistih, ki jih je Unija zahtevala že pred referendumom. Kako se na to odziva grška javnost, ki je na referendumu odločno zavrnila nadaljevanje ostrih varčevalnih ukrepov? Najpomembnejši evropski igralci naj bi odgovor na grško prošnjo izoblikovali danes in jutri.
O tem v današnjem Tedenskem aktualnem mozaiku, poleg tega pa še o nekaterih domačih temah, med drugim o tem, ali vemo, kakšno hrano jemo in od kod izvira.
V torek smo se s pogrebom z državnimi in vojaškimi častmi poslovili od Slavka Avsenika, enega izmed ključnih utemeljiteljev, za naš prostor in čas od druge polovice prejšnjega stoletja dalje, specifične poljudne glasbene zvrsti – narodno zabavne glasbe.
Uvrstitev narodno zabavne glasbe, v nasprotju z umetniško, v polje poljudne glasbe jasno nakazuje, da ne gre za prakso, ki bi bila osvobojena neposrednih namenskih funkcij, npr. zabavne, družabne ipd., da umetniško težišče pri tem ne temelji na izvirnosti glasbenega dela in v njegovem estetskem učinkovanju, pač pa je zanjo značilen tipiziran princip ustvarjanja, ustvarjanje po predlogi – melodika jemlje iz ljudske zapuščine, kompozicijska tehnika in stil spominjata na prakso nekaterih glasbenih oblik, zlasti valčkov, polk in operet avstrijske glasbene scene 19. stoletja, pri čemer se zasedba močno skrči, še vedno pa ohrani principe orkestracije, značilne za omenjeno glasbeno prakso. Prezreti pa pri tem ne gre pomembne vloge harmonike, pomanjšane in prenosne različice orgel, kot nosilke harmonskih postopov.
Umetniško težišče je zato bolj usmerjeno na interpretacijo, recepcija pa je v večji meri spontana. Namembne funkcije tej glasbi, na tem mestu omenimo tudi njeno simbiozo z besedili v vokalno-instrumentalnih primerih, zagotavljajo sprejemno bazo v družbi, oziroma ljubitelje te glasbe, s tem pa povratno ustvarjajo, ohranjajo in izkoriščajo komunikacijsko zmožnost glasbe nasploh.
Avsenikova glasba, kot ena od predstavnic poljudne glasbe, je zato v svojem izhodišču organsko povezana s soudeleženostjo poslušalcev in zaradi tega se je pri njej tako težko znebiti vtisa, da je bila ustvarjana in izvajana predvsem zato, da bi bila določeni ciljni publiki všečna, po drugi strani pa soudeležba poslušalcev pri takem ”skupinskem ali kolektivnem ustvarjanju” te zvrsti, razloži, zakaj je pri določenem delu populacije tako priljubljena in posnemovana.
Kakorkoli že, naj Avsenikova glasba v najširšem družbenem in umetniškem kontekstu govori sama zase. Kot za vsako drugo, tudi zanjo velja, da je nekaterim bolj, drugim manj blizu. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da smo s smrtjo Slavka Avsenika izgubili slovenskega glasbenika, ki je pomembno sooblikoval, in še oblikuje, glasbeno življenje v našem prostoru.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
Se komisarska zgodba s preiskavo razpleta ali še bolj zapleta? Kakšna je bila vloga Banke Slovenije pri sanaciji bančnega sistema in pri izbrisu podrejenih obvezničarjev? Kakšen je slovenski trg dela, pa tudi, zakaj so preložili zakon, ki ukinja prostovoljna pripravništva in uvaja plačana? Pogovori Bruslja in Aten: ali Grčiji zmanjkuje časa in denarja? Z našo dopisnico v Donecku preverjamo trdnost premirja na vzhodu Ukrajine. Kakšna je Srbija 12 let po uboju nekdanjega premiera Zorana Đinđiča ... zgodbe, ki jih prinaša Tedenski aktualni mozaik z voditeljico Niko Benedik.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
Za nadzor nad upravljanjem Slovenskega državnega holdinga s 13,6 milijarde evrov vrednim premoženjem bo odgovorna politika, tik pred prodajo Nove Kreditne banke Maribor po daljši bolniški odsotnosti odhaja njen prvi mož. Bo drugi tir kdaj zgrajen? V Tedenskem aktualnem mozaiku tudi o tem, ali pozitivni podatki o gospodarski rasti pomenijo konec varčevanja, in o razveljavljenem poročilu protikorupcijske komisije v delu, ki se nanaša na Janeza Janšo. Slišali boste še, da se je Nemčija znašla med gospodarsko uspešnostjo in zviševanjem stopnje revščine in o možnosti predčasnih volitev v naši južni sosedi. V Tedenskem aktualnem mozaiku ob 17-ih na prvem programu.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
Teroristični napadi v Parizu so opozorili tudi na razmere v evropski družbi. Je to tudi eden od negativnih pojavov globalizacije, gospodarske in splošne krize? Privatizacija - kaj je naprodaj, kaj bi bilo treba prodati ali zakaj morda ustaviti prodajo? V oddaji tudi: ogorčenje zaradi varčevanja v šolstvu, zlasti pri nefinanciranju učne pomoči otrokom s posebnimi potrebami. Evropski sklad za strateške naložbe naj bi omogočil celo kršitev pravil o proračunski disciplini. Odstop predsednika Napolitana v sosednji Italiji, kjer so vladne krize zadnja desetletja pogostejše kot v drugih evropskih državah. V tedenskem aktualnem mozaiku, v katerem bo govor tudi o polemikah, ki jih je sprožil primer suma evtanazije pri nas.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
Trojne volitve – evropske, parlamentarne in lokalne - so zaznamovale politiko v letu 2014. Politiki so za državo in državljane delali bolj malo, veliko več pa so jim obljubljali. Zato ne presenečajo ugotovitve analitikov, da se je politika spremenila v resničnostni šov. Vabimo vas, da se nam pridružite na sprehodu po političnem dogajanju leta 2014.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna. Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.
Neveljaven email naslov