Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
'Pomladimo gozdove' je ime največje prostovoljske akcije sadnje dreves, ki jo že petič organizira družba Slovenski državni gozdovi. Potekala bo to soboto na različnih lokacijah po Sloveniji in na njej je dobrodošlih čim več prostovoljcev. Preverili smo, zakaj in kako se lahko pridružite.
42 epizod
Oddaja, ki ozavešča ljudi k ohranjanju narave, za življenje s čim manj odpadki in uporabi zelenih virov energije.
'Pomladimo gozdove' je ime največje prostovoljske akcije sadnje dreves, ki jo že petič organizira družba Slovenski državni gozdovi. Potekala bo to soboto na različnih lokacijah po Sloveniji in na njej je dobrodošlih čim več prostovoljcev. Preverili smo, zakaj in kako se lahko pridružite.
Gozdovi pokrivajo tri petine površja naše države in skoraj vsako slovensko mesto je le lučaj oddaljeno od gozda. Slovenija, kot tretja najbolj gozdnata evropska država, tudi v svojem izobraževalnem sistemu daje velik poudarek na prenos znanja. O eni novosti spregovorimo v tokratni rubriki THINK GREEN.
S prejemom mednarodnega okoljskega znaka 'Zelena zastava' se je te dni 17 vrtcev in šol pridružilo številnim šolarjem, učiteljem in mentorjem za okoljsko vzgojo, ter udejanjanje načel trajnostnega razvoja. Kako se Zelena zastava pridobi? In kdo si jo je letos prislužil? To smo vprašali Gregorja Cerarja iz Ekošole. (Foto Barbara Reya)
Znanstveniki z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), poročajo o alarmantnem pojavu. O svojevrstnem rekordu, ki se ga ne gre veseliti in kaže na nujnost ukrepov za zaščito morskega ekosistema pred podnebnimi spremembami. Foto: Shutterstock
Do leta 2050 bomo imeli več kot 70 milijonov ton fotovoltaičnih odpadkov. Dobro bi bilo, da bi takrat konkretno vedeli, kam z njimi oziroma kako komponente spraviti v obtok krožnega gospodarstva. Reciklaža je precej zahtevna, saj so sočni paneli sestavljeni iz različnih materialov. Medtem ko po svetu deluje že kar nekaj podjetij, ki se uspešno ukvarjajo s tovrstno reciklažo, Slovenija tovrstnega objekta še nima. Foto: MMC RTV SLO
Nacionalni center za zaščito okolja ZDA nas je seznanil z novo neslavno znamko v kategoriji povprečna svetovna temperatura, ki po novem znaša 17,01 stopinje. Podatek gre resda brati bolj na simbolični ravni, kot pravi naša sogovornica, dr. Lučka Kajfež Bogataj, a to ne zmanjšuje pomena verjetno zadnjega opozorila za človeštvo.
Podatki kažejo, da po svetu ljudje vsako minuto porabimo milijon plastičnih vrečk. Vsak človek naj bi porabil skoraj 500 vrečk na leto. V Evropski uniji vsako leto izdelajo 3,4 milijona ton plastičnih vrečk. Podatki niso le skrb vzbujajoči, ampak alarmantni. V današnji rubriki Think Green izpostavljamo, da ne gre vso plastiko metati v isti koš in da analize - s predpostavko, da jo večkrat uporabimo, dajejo prednost plastični vrečki pred papirnato. Prisluhnite.
Zadnja v nizu t. i. ZERO WASTE trgovin v Sloveniji je prejšnji teden odprla vrata na Bledu, na prostoru nekdanjega bencinskega servisa ob glavni cesti, kjer že nekaj let deluje tržnica. Trgovin brez embalaže je sicer v Sloveniji že kar nekaj – mimogrede, najbližjo lahko najdete na spletni strani manj-je-vec.si. Prvo štajersko smo vzeli pod drobnogled v tokratni rubriki Think Green. Tudi zato, ker v tem mesecu praznuje 4. obletnico delovanja. Zelena japka je navdih za ime našla v viru zdravja in darilu narave, ki po stari modrosti odžene tudi zdravnika vstran. Navezava na zeleno je bila logična posledica, saj predstavlja naravo in naravne izdelke. A začetek je bil vse prej kot igriv in lahek, pravi Iris Magajna, predsednica društva Pupillam, ki upravlja trgovino Zelena japka. Foto: arhiv Zelena japka
Današnji svetovni dan varstva okolja posveča pozornost obnovljivim virom energije za trajnostno prihodnost. Tema odraža nujnost prehoda na obnovljive vire energije, ki so ključni za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ohranjanje naravnih virov in prehod v bolj trajnostno prihodnost. V današnji rubriki Think Green predstavljamo finalizacijo dela projekta studioKroG, ki ga financira Norveški finančni mehanizem in ki v slovenski prostor prinaša zelo unikatno trajnostno rešitev. O projektu je spregovorila dr. Marinka Vovk, vodja investicije studioKroG.
V oddaji Think green smo v preteklih tednih govorili o številnih energetskih sanacijah posameznih stavb po Sloveniji, ki so skupaj zagotovo privarčevale kar nekaj energije, in tudi denarja, prebivalcem pa zagotovile boljše bivalne pogoje. Tokrat smo preverili, kaj so obnove prinesle nekaterim vrtcem in šolam v Prlekiji. (Foto Vrtec Ljutomer) Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Gozdovi pokrivajo skoraj tretjino zemeljske površine in ljudem zagotavljajo tudi storitve, na katere morda ne pomislimo takoj. Na primer, kakovost prsti ter opraševanje, ki so bistvenega pomena za trajnostne agroživilske sisteme in prehranjevanje rastočega svetovnega prebivalstva. Gozd prispeva k še eni izredno pomembni storitvi - ohranjanju kakovostnih nadzemnih in podzemnih voda ter s tem pitne vode. Obenem so gozdna območja najboljša učilnica za življenje, kjer se človek približa naravi in posledično ob izvajanju prostočasnih aktivnosti krepi svoje psihično in fizično zdravje. Teden gozdov letos poteka od 22. do 28. maja – gre za vsakoletno akcijo, ki jo organizira Zavod za gozdove Slovenije. Namen tedna nam je predstavil vodja mariborske enote Igor Kopše.
Odpadno jedilno olje iz gospodinjstva je velik onesnaževalec okolja. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije ga večina Slovencev zbira in odnaša na za to predvidena zbirna mesta. Skrbi pa podatek, da približno 30 odstotkov posameznikov ta nevarni odpadek še vedno odlaga v naravo, v smeti, na kompost ali zliva v odtok. Kako pravilno odlagati jedilno olje in kakšna novost se kmalu obeta potrošnikom?
V Tržiču so energetsko prenovili več kot 200 let staro Pollakovo kajžo, v kateri se nahaja muzej. Še posebej je dragocena energetska prenova podstrehe, saj se na njej nahaja sušilno ostrešje, ki so ga nekoč uporabljali za sušenje modrotiskanega blaga. Tovrstna arhitekturna dediščina je izjemno redka, in o celotni energetski prenovi nam je zaupala Jana Babšek, direktorica Tržiškega muzeja. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Od letos imamo tudi uradno Dan brez zavržene hrane. Glede na to, koliko užitne hrane vržemo v smeti, je ta dan prišel zadnji čas. Gospodinjstva so pri nas odgovorna za vsaj polovico vse zavržene hrane, in s Katjo Sreš, predsednica Ekologov brez meja, smo govorili o tem, kako lahko zavržke hrane zajezimo ali celo odpravimo. (Foto BoBo)
Nevladna okoljska organizacija Svetovni sklad za naravo je tudi letošnjo zadnjo soboto v mesecu marcu ljudi po vsem svetu pozvala k že znani gesti ugašanja luči. Ob tem pa je izpostavila še eno področje in to pospešeno zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Smo res na najnižji možno točki? Del odgovora prinaša današnja rubrika Think Green. Foto: Pixabay
V Sloveniji je vedno več civilnih iniciativ, katerih skupni imenovalec je skrb za sonaravno bivanje človeka z naravo. V današnji rubriki Think Green nam Alja Bulič predstavlja Varuhinje rek.
Ljudje, ki živijo na podeželju so izpostavljeni višjemu tveganju za energetsko revščino. Deležni so manj spodbud za prenove in pravičen prehod kot tisti, ki živijo v urbanem okolju. V rubriki Think green govorimo o projektu RENOVERTY, ki ga pri nas izvaja okoljska organizacija Focus, in bo spodbujal energetsko učinkovite prenove stavb v energetsko revnih gospodinjstvih na podeželskih in primestnih območjih. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Po prvem pomladnem dnevu se zvrsti kar nekaj za okolje pomembnih dogodkov. Takih, ki opominjajo, da moramo preventivno ravnati - in to vedno bolj. Poleg mednarodnega dne meteorologije bomo v tem tednu namreč v ospredje postavili tudi gozdove in vode. Ob tem je v rubriki Think green veljalo prav posebno povabilo k celoletnim trajnostnim aktivnostim, ki jih izvaja projekt StudioKrog, družba Slovenski državni gozdovi pa nas je povabila na 4. vseslovensko prostovoljsko akcijo POMLADIMO GOZDOVE 2023.
Naš planet ima omejene zaloge virov, energija je zavoljo razmer vedno bolj draga, zato bi bilo v luči lastnega prihranka in trajnostnega ravnanja edino pravilno, da vsak izmed nas preveri, kako lahko aktivno varčuje z energijo, zmanjša ogljični odtis in posledično prihrani. Zaradi učinkovite rabe energije naše udobje in kakovost življenja ne bosta nič na slabšem. Pri tem nam je lahko v veliko pomoč z uporabnimi nasveti tudi Zveza potrošnikov Slovenije.
Konec lanskega leta je Zveza potrošnikov Slovenije pripravila anketo o kavcijskem sistemu, na katero je odgovorilo več kot 1200 potrošnikov. 81 odstotkov sodelujočih bi kavcijski sistem zagotovo uporabljalo, 14 odstotkov pa zelo verjetno. Kavcijski sistem v Sloveniji že poznamo, predvsem za vračilo steklene embalaže, v novi sistem pa bi bila vključena velika večina embalaže za pijače. Ekologi brez meja so izvedli študijo o smetenju ob različnih tipih slovenskih cest. Na 24 izbranih odsekih cest so skupaj pobrali 8713 kosov odpadkov oziroma skoraj 145 kilogramov. Tretjino pobranih odpadkov so predstavljali odpadki, ki bi jih lahko preprečil kavcijski sistem: plastenke, pločevinke in steklenice.
Projektov, ki so namenjeni spodbujanju energetske učinkovitosti in varčevanju z energijo, je vse več tudi po slovenskih osnovnih šolah. Spremembe prikličejo nasmešek na obraze zaposlenih in šolarjev. Preverjali smo, kakšne prenove se obetajo v srednjih šolah v Kranju in Izoli. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Neveljaven email naslov