Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Delamo v podjetjih, ki so vodena totalitarno, volimo avtokratske populiste, na lokalnih pa šerife z večinami v mestnih svetih.
Delamo v podjetjih, ki so vodena totalitarno, volimo avtokratske populiste, na lokalnih pa šerife z večinami v mestnih svetih
#Toplovod na @Val202 ! Delamo v podjetjih, ki so vodena totalitarno, volimo avtokratske populiste, na lokalnih pa šerife z večinami v mestnih svetih. Smo ljudje res narejeni za demokracijo? Ali tavamo v zmoti in nam je bližji totalitarizem?
— Miha Šalehar (@toplovodar) May 21, 2019
Veliko nas ima rada stabilnost v življenju. In totalitarni sistemi nas privlačijo, ko smo zaradi svobode posameznika izpostavljeni že drugačnim mnenjem. A kaj ko stopimo pod totalitarni škorenj ga bi najraje po nekaj časa sesuli. Ker se ne bi počutili svobodno.
— Jošt Hobič (@jost_hobic) May 21, 2019
Kaj pa, če vsakih 10 let demokratično izvolimo razsvetljenega absolutista, mandat pa ni ponovljiv? #Toplovod
— besso (@gregorbeslic) May 21, 2019
Tudi to je demokracija da izbereš delo v takem podjetju, izbiraš take ljudi… #toplovod
— Šp’k (@SpikMTB) May 21, 2019
Očitno smo radi vodeni, v zameno za občutek varnosti smo pripravljeni zavreči marsikaj, tudi ideale demokracije in pravne države. Torej, ne preseneča, da so avtokratske oblike vodenja še vedno popularne.
— Nenad Mrdakovic (@nenadmrdakovic) May 22, 2019
ti bom posodil eno knjigo, ki ima svojo tezo o nasem “naravnem” sistemu :)
— Roman Luštrik (@romunov) May 21, 2019
Verjetno ljudje smo narejeni za demokracijo. Samo kaj ko politiki niso.
— Janez Banic ?? ?? (@Trick_SLO) May 21, 2019
Eto, lahko se gremo demokracijo ali totalitarizem, zmagala pa bo Zemlja. #toplovod
— NežaPrah (@PrahNeza) May 21, 2019
Delamo v podjetjih, ki so vodena totalitarno, volimo avtokratske populiste, na lokalnih pa šerife z večinami v mestnih svetih.
Delamo v podjetjih, ki so vodena totalitarno, volimo avtokratske populiste, na lokalnih pa šerife z večinami v mestnih svetih
#Toplovod na @Val202 ! Delamo v podjetjih, ki so vodena totalitarno, volimo avtokratske populiste, na lokalnih pa šerife z večinami v mestnih svetih. Smo ljudje res narejeni za demokracijo? Ali tavamo v zmoti in nam je bližji totalitarizem?
— Miha Šalehar (@toplovodar) May 21, 2019
Veliko nas ima rada stabilnost v življenju. In totalitarni sistemi nas privlačijo, ko smo zaradi svobode posameznika izpostavljeni že drugačnim mnenjem. A kaj ko stopimo pod totalitarni škorenj ga bi najraje po nekaj časa sesuli. Ker se ne bi počutili svobodno.
— Jošt Hobič (@jost_hobic) May 21, 2019
Kaj pa, če vsakih 10 let demokratično izvolimo razsvetljenega absolutista, mandat pa ni ponovljiv? #Toplovod
— besso (@gregorbeslic) May 21, 2019
Tudi to je demokracija da izbereš delo v takem podjetju, izbiraš take ljudi… #toplovod
— Šp’k (@SpikMTB) May 21, 2019
Očitno smo radi vodeni, v zameno za občutek varnosti smo pripravljeni zavreči marsikaj, tudi ideale demokracije in pravne države. Torej, ne preseneča, da so avtokratske oblike vodenja še vedno popularne.
— Nenad Mrdakovic (@nenadmrdakovic) May 22, 2019
ti bom posodil eno knjigo, ki ima svojo tezo o nasem “naravnem” sistemu :)
— Roman Luštrik (@romunov) May 21, 2019
Verjetno ljudje smo narejeni za demokracijo. Samo kaj ko politiki niso.
— Janez Banic ?? ?? (@Trick_SLO) May 21, 2019
Eto, lahko se gremo demokracijo ali totalitarizem, zmagala pa bo Zemlja. #toplovod
— NežaPrah (@PrahNeza) May 21, 2019
Skozi različna vprašanja se v januarju posvečamo ideji transhumanizma, po kateri bo človek s tehnološkim napredkom pospešil prepočasno meandriranje evolucije in se odrešil trpljenja, nemara celo smrti. Tokrat vas sprašujemo, kako vi osebno razumete napredek? Kaj mislite, kakšen napredek se nam bo -ne da bi nas kdorkoli karkoli vprašal - zgodil v naslednjih desetih letih?
Če želimo dobro živeti, si moramo znati odgovoriti na to izjemno pomembno vprašanje. Kaj pravzaprav pomeni dobro življenje?
Nadzor, ki je po večini elektronski, je postal stalnica naših življenj. Na vsakem kandelabru obvoznice visijo grozdi kamer. Nekdo ve, kje ste in kam greste. Ob cesti vas snemajo in po novem tudi kaznujejo škatle. Pravkar poteka evropski mega projekt e-denarnica, ki bo vašo identiteto, potne, zdravstvene listine ter vaše finance združil v vaš telefon; gotovini pa bo itak kmalu odklenkalo. Vas je kdo vprašal? Kar zadeva vašo ženo, moža ali otroke, tehnološka podjetja v nasprotju z vami v tem hipu vedo, kje so in kaj počnejo. Da o tem, da vas algoritmi poznajo bolje, kot poznate same sebe, ne govorimo. Nadzor naj bi naredil naša življenja varnejša in bolj optimalna, toda nekje mora biti meja. Kje je vaša?
V Gazi umirajo civilisti, Joe Biden svari pred neposrednim spopadom zla in ameriške vojske, ki zastopa globalno dobro. Preden se hinavsko prepustimo dobrim željam božiča, premislimo samo idejo vojne. Pojasnili si bomo, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se nam vojna, ki včasih divja tudi v našem imenu, zdi normalen pojav.
Hotena nevednost je pojem, ki ga je avtor Toplovoda srečal v pogovoru dr. Tomažem Grušovnikom. Poiščete ga lahko v podkastu Mihilizem na v aplikacijah, na val202.si in na YouTube. Gre preprosto za to, da nekaj veš, hkrati pa prav to zanikaš, da lažje preživiš. Recimo podnebne spremembe in takšne malenkosti. Kaj podobnega dobro vemo, pa se delamo, da ne vemo, da nas ne peče vest?
Za nami je še eden od vrhuncev, ki nam jih v pusta življenja niza ideja, da je človek ustvarjen za konuzmerizem. Ime mu je Črni Petek, ki ga avtor oddaje namenoma zapisuje z veliko začetnico. Kaj nam ta divja orgija plenjenja materije pove o nas in našem načinu življenja, se sprašujemo skozi oči vesoljca: na črni petek pride vesoljska delegacija na naš planet, zagleda, kaj počnemo, in si misli... Kaj si misli?
Kot sem obljubil, debato o trpljenju telet za okus našega zrezka razširjamo na ljudi. Ljudi v tej epizodi sicer ne bomo jedli, bomo pa tako kot v primeru slastnega zrezka skupaj poiskali prikladne izgovore, zakaj na hierarhični lestvici izkoriščanja človeka po človekovo ni nič hudega, če kobalt za naše pametne telefone v Afriki kopljejo otroci, če nam ceste gradijo legalno zasužnjeni Albanci, če v napol suženjskem razmerju z delodajalci, bankami in hišami na lizing eksistiramo tudi sami.
Ste kdaj razmišljali, kako pride klobasa na vaš krožnik? Kdo in v kakih razmerah vzredi tele, ki ne bo nikdar postalo bik? Kdo in kako ga pripelje? Kdo in kako ga v klavnici sprejme in zakolje? Če še niste, boste pač tokrat. Česa vsega ne želimo izvedeti, da lahko hrenovko namočimo v kamniško gorčico brez kančka slabe vesti?
Leto je minilo, kar je svet vznemiril ChatGPT, samoučeči stroj, ki mu rečemo kar umetna inteligenca. 30. november lanskega leta je torej dan, ko je Zemlja dobila prvo neogljično obliko življenja, pravijo nekateri. Eni v umetni misli vidijo odrešitev človeštva, drugi njegovo pogubo. Pa vi? Česa se veselite in/ali bojite?
V peti epizodi dvajsete sezone se pogovorimo o pomembnem odnosu med posameznikom, državo in korporacijami. Države in korporacije so si v imenu naše varnosti, spodobnosti in blagostanja skozi leta izposlovale vse večji nadzor nad nami, medtem ko se same zavijajo v meglo pravne netransparentnosti. Kitajsko družbeno točkovanje se nam ne zdi več tako oddaljena znanstvenofantastična eksotika. Kdo bi v resnici moral koga nadzirati? Mi njih ali one nas? Se vam zdi, da nadzirate? Ali ste vse bolj nadzirani?
Strinjamo se, da skoraj vse slabo izvira iz nemoralnih dejanj posameznikov in družb, kadar se vanje združujemo. Največkrat se slabih dejanj celo zavedamo. Vsled tega je potrebno razčistiti ključno: je nemoralen človek sploh lahko srečen? In obrat ključnega: v kakšni meri naša nesreča izvira iz lastne nemorale?
V prejšnji oddaji smo lahko slišali zagatno mnenje, ki trdi, da gredo naše nekdanje vrednote počasi v maloro. Drži, da je tezi o moralnem bankrotu posameznika in družbe zelo enostavno pritrditi, obstaja pa verjetnost, da ideja preprosto ne drži vode. Kaj pa vi mislite?
Če menite, da trditev ne ustreza vašim pogledom, nam z argumenti vlijte optimizem. Če se strinjate, da smo v pasti, pojasnite svoja stališča in nam pomagajte poiskati izhod.
Zadnji #Toplovod sezone. Rečemo eno o apokaliptični jeseni, ko bo vsled globalnih tokov biznisa, na katere nimamo vpliva, vse narobe.
Kaj nam sporoča? Kaj želi?
Toplovod gre v opus "lahkotnih"poletnih debat za ob tabornem ognju. Nekdo privleče smotko, drugi opazi rimsko cesto, tretja reče: "Stari, a bog(inja) res obstaja?"
Kaj je lahko alternativa izpeti materialistični paradigmi? Kak bo naslednji družbeni red?
Ali podpirate idejo, da bi v primeru, da nevzdržno trpimo, lahko dobili pomoč pri samousmrtitvi?
Pa ne o lotu, dajmo raje o idejah in skupnih mitih.
Neveljaven email naslov