Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
5. november, dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa zaznamujemo t. i. smodniško zaroto
V času Elizabete 1. nekateri katoliki vero izpovedujejo na skrivaj, drugi so preganjani. Po njeni smrti se kljub pričakovanjem stanje ne spremeni. Tu v zgodbo vstopi Guy Fawkes, katolik, plačanec, ki se bori na strani katoliške Španije proti nizozemskim protestantom. Pridruži se skupini zarotnikov, ki se odloči, da bo razstrelila parlament in tako ubila kralja Jakoba, razloži Nikolai Jeffs, anglist in sociolog kulture s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
“Guya Fawkesa odkrijejo v parlamentu s 36 sodi smodnika. Ti so pripravljeni, da bodo razstreljeni, vendar se to ne zgodi. Zarotniki so obešeni in razčetverjeni z izjemo Fawkesa, ki pade z vešal, si zlomi tilnik in zato ne doživi tega trpljenja razčetverjenja.”
Že naslednje leto 5. november postane državni praznik – praznik uspešne ubranitve kraljestva. Čeprav je pozneje preklican, se praznovanje v različnih oblikah obdrži do danes.
Fawkes je danes simbol upora proti oblasti oz. nepriznavanju njene legitimnosti. Zakaj? Zaradi popularne kulture oz. tega, kako je bil v njej upodobljen. V stripu Alana Moora in Davida Lloyda, ki nastane v zgodnjih osemdesetih letih, se prvič pojavi znamenita maska Guya Fawkesa, ki jo danes bolje poznamo kot masko Anonimnih.
“Strip predpostavlja, da bi Združeno kraljestvo v primeru nuklearne vojne med velesilami preživelo napad, ampak bi prišlo do ustoličenja fašizma. Proti njemu, na drugi strani, imamo v stipu anarhizem. Ideja, da to masko Guya Fawkesa prevzame protagonist pa pripada Lloydu, ki piše Alanu Mooru in pravi, kako je prišel do ideje in da si misli, da tega človeka ne bi smeli sežigati vsakega 5. novembra, ampak bi ga morali slaviti, ravno zato, ker je poskušal razstreliti parlament.”
Inspiracija pa: Orwelov roman 1984, Krasni novi svet pa Batman in David Bowie, vse skupaj ovito v atmosfero druge svetovne vojne. Leta 2006 dobimo še film, ki ima enak naslov kot strip, in ki še bolj masovno spopularizira masko Fawkesa. A Nikolai Jeffs opozarja na protislovje – če bi bila zarota uspešna, bi zarotniki eno vero zamenjali z drugo, medtem ko bi struktura oblasti ostala enaka. Sprememb na ekonomsko-politični strukturni ravni torej ne bi bilo.
Danes ima maska več pomenov oz. predstavlja več ideologij – od anarhistične, socialistične do liberalne. “Ironija v tem, da je ta maska za mnoge, ki jo nosijo, simbol upora proti neoliberalnemu kapitalizmu, pa tudi politiki, je pa poceni in vsem dostopen proizvod popularne industrije. Pa oddaljena od obeleževanja 5. novembra s kresovi,” zaključi Nikolai Jeffs.
229 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
5. november, dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa zaznamujemo t. i. smodniško zaroto
V času Elizabete 1. nekateri katoliki vero izpovedujejo na skrivaj, drugi so preganjani. Po njeni smrti se kljub pričakovanjem stanje ne spremeni. Tu v zgodbo vstopi Guy Fawkes, katolik, plačanec, ki se bori na strani katoliške Španije proti nizozemskim protestantom. Pridruži se skupini zarotnikov, ki se odloči, da bo razstrelila parlament in tako ubila kralja Jakoba, razloži Nikolai Jeffs, anglist in sociolog kulture s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
“Guya Fawkesa odkrijejo v parlamentu s 36 sodi smodnika. Ti so pripravljeni, da bodo razstreljeni, vendar se to ne zgodi. Zarotniki so obešeni in razčetverjeni z izjemo Fawkesa, ki pade z vešal, si zlomi tilnik in zato ne doživi tega trpljenja razčetverjenja.”
Že naslednje leto 5. november postane državni praznik – praznik uspešne ubranitve kraljestva. Čeprav je pozneje preklican, se praznovanje v različnih oblikah obdrži do danes.
Fawkes je danes simbol upora proti oblasti oz. nepriznavanju njene legitimnosti. Zakaj? Zaradi popularne kulture oz. tega, kako je bil v njej upodobljen. V stripu Alana Moora in Davida Lloyda, ki nastane v zgodnjih osemdesetih letih, se prvič pojavi znamenita maska Guya Fawkesa, ki jo danes bolje poznamo kot masko Anonimnih.
“Strip predpostavlja, da bi Združeno kraljestvo v primeru nuklearne vojne med velesilami preživelo napad, ampak bi prišlo do ustoličenja fašizma. Proti njemu, na drugi strani, imamo v stipu anarhizem. Ideja, da to masko Guya Fawkesa prevzame protagonist pa pripada Lloydu, ki piše Alanu Mooru in pravi, kako je prišel do ideje in da si misli, da tega človeka ne bi smeli sežigati vsakega 5. novembra, ampak bi ga morali slaviti, ravno zato, ker je poskušal razstreliti parlament.”
Inspiracija pa: Orwelov roman 1984, Krasni novi svet pa Batman in David Bowie, vse skupaj ovito v atmosfero druge svetovne vojne. Leta 2006 dobimo še film, ki ima enak naslov kot strip, in ki še bolj masovno spopularizira masko Fawkesa. A Nikolai Jeffs opozarja na protislovje – če bi bila zarota uspešna, bi zarotniki eno vero zamenjali z drugo, medtem ko bi struktura oblasti ostala enaka. Sprememb na ekonomsko-politični strukturni ravni torej ne bi bilo.
Danes ima maska več pomenov oz. predstavlja več ideologij – od anarhistične, socialistične do liberalne. “Ironija v tem, da je ta maska za mnoge, ki jo nosijo, simbol upora proti neoliberalnemu kapitalizmu, pa tudi politiki, je pa poceni in vsem dostopen proizvod popularne industrije. Pa oddaljena od obeleževanja 5. novembra s kresovi,” zaključi Nikolai Jeffs.
Radio je, tako kot tudi podkasti, televizija in druge vsebine, ki temeljijo na govorjeni besedi, medij, ki ne doseže vseh posameznikov družbe - gluhih in naglušnih. Ker si je težko predstavljati, kako in ali sploh gluhi poslušajo radio ter kako zaznavajo glasbo, si v tokratnem Torkovem kvizu zatisnemo ušesa in preverimo, s kakšnimi pripomočki glasbo še lahko občutimo. Na naša vprašanja je odgovorila Natalija Spark, tolmačka za slovenski znakovni jezik in magistrica psihosocialnega svetovanja.
Prva hiša strahov je bila postavljena v okviru nekega zabaviščnega parka v Veliki Britaniji leta 1915! Peter Flegar, idejni vodja in kreator Gozda strahov, pa za Torkov kviz pove, kako je z ekipo, ki šteje približno 100 ljudi, ustvaril Gozd strahov!
Terminator je danes franšiza, ki šteje 6 delov. V Torkovem kvizu pa tokrat s filmskim kritikom Maticem Majcnom o tistem, ki je vse to začel in so si ga lahko gledalci v ameriških kinematografih premierno ogledali pred 40 leti: The Terminator.
Jutri obeležujemo svetovni dan hrane, ki ponuja prostor in čas za dodaten razmislek o tem, kako se prehranjujemo. V tem duhu je Darja Pograjc izbrala temo tokratnega Torkovega kviza, govor bo o t. i. »aligatorjevi hruški«. Znano? Ali vam je bližje njegovo drugo ime »zeleno zlato«? O avokadu več Živa Kavka Gobbo, predsednica okoljske organizacije Focus.
Od leta 2009 je vsak drugi torek v oktobru dan Ade Lovelace, pionirke računalništva. Namen tega obeležja je ozaveščanje o dosežkih žensk na področju naravoslovja pa tudi spodbuda deklet k študijem na področju znanosti, tehnike, inženirstva, matematike. Kdo je bila Ada Lovelace in kakšne vizionarske ideje je razvijala s pomočjo Charlesa Babbaga, v Torkovem kvizu pove dr. Andrej Bauer s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
"O kavi marsičesa še ne vemo. Pa čeprav sta prav kava in vino dva najbolj raziskana produkta na področju pijač," pravi Samo Smrke, znanstvenik, ki preučuje kavo. Torkov kviz zato 1. oktobra, ki je svetovni dan kave, namenjamo prav tej pijači. V oddaji med drugim razkrijemo, kdo je največji pridelovalec arabike, kdo robuste, kakšni so trendi na področju okušanja in priprave kave doma ter kdo v Evropski uniji spije največ kave.
Še v začetku prejšnjega stoletja so vidre naseljevale vse vodotoke Evrope, nakar se je njihovo število zaradi nenadzorovanega in neomejenega lova tako zmanjšalo, da jih zdaj najdemo na seznamu ogroženih živalskih vrst. Čeprav je lov zdaj že nekaj časa prepovedan, pa to še zdaleč ne pomeni, da imajo vidre pri nas idilične pogoje za življenje. Več v Torkovem kvizu z Marjano Hönigsfeld Adamič, Lutra - Inštitut za ohranjanje naravne dediščine.
Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija v sodelovanju s pevci Mestnega gledališča Brno pripravljata "Gala večer muzikalov", ki se bo odvil jutri in v četrtek (18. in 19. 9.) v Cankarjevem domu v Ljubljani. Preden vas povabimo na ta dogodek oz. podelimo dve vstopnici zanj pa v Torkovem kvizu obnovimo znanje o muzikalu. Kaj je muzikal, kako ga definiramo? Kateri so njegovi temelji in kako zahtevno je v njem sodelovati? Sogovornik: Luka Markus Štajer, umetnik in diplomirani glasbeni igralec.
Letos mineva 200 let od rojstva Petra Kozlerja (oz. Koslerja), avtorja prvega zemljevida slovenskih dežel v slovenskem jeziku in soustanovitelja Pivovarne Kosler, predhodnice Pivovarne Union (zdaj Laško Union), ki letos obeležuje 160 let obstoja. Odlični iztočnici za današnji Torkov kviz s sogovornico Lucijo Maljevec, vodnico po muzeju Union Experience.
Jelenček, zajček, veverica in seveda čebelica. To so nekateri od priljubljenih motivov štampiljk, ki so bile izdelane v znameniti Sitarjevi delavnici v Ljubljani. Ta tudi po 104 letih še vedno obratuje. Kaj skriva notranjost starih vitrin in na kakšne načine se tradicija štampiljkarstva povezuje s sodobnostjo? Sogovornici: Minea Sončan Mihajlović in Jelena Marković, ki sta Sitarjevo delavnico prevzeli pred štirimi leti.
Vsi, ki ste v preteklem mesecu spremljali olimpijske igre, ste verjetno opazili, da so med urbane športe v letošnjem letu dodali novo disciplino, in sicer breakdance. Čeprav bi pričakovali, da bo največ navdušenja in pozornosti prejel veliki finale, pa je največ prahu pravzaprav dvignila avstralska tekmovalka Rachael Gunn. V tokratnem torkovem kvizu smo se zato podali v ZDA, rojstni kraj breakdanca.
»Oči so okno v dušo,« pravijo. Zagotovo lahko pozornemu opazovalcu oči sogovornika veliko razkrijejo, ampak o tem morda več kdaj drugič. Tokrat nas bo v Torkovem kvizu najbolj zanimala barva oči in s tem povezana vprašanja. Kako oz. kdaj se barva oči dokončno razvije? Od česa vsega je odvisna? Ali je res, da modre oči počasi izumirajo in da so zelene najbolj redke?
Bogata zgodovina pahljač med drugim razkriva številne vloge, ki jih je ta predmet imel nekoč. Okrašenost pahljače je izkazovala statusni simbol, z njo so dame snubcu sporočale, ali jih ta zanima ali ne, pahljačo so ponekod uporabljali tudi kot orožje, po drugi strani pa je bila modni dodatek in pomemben umetniški medij. O pahljačah skozi čas in raziskovanju treh dotičnih zbirk pahljač v sklopu projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji je v Torkovem kvizu pripovedovala izr. prof. dr. Nataša Visočnik Gerželj z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Na Prvem bo v naslednjih minutah v glavni vlogi fantazija. Oz. kompleksno zgrajen fantazijski svet s svojo zgodovino, jeziki in pisavami, ki ga je zasnoval angleški pisatelj, pesnih, profesor in jezikoslovec John Ronald Reuel Tolkien. V ta svet nas v Torkovem kvizu popelje Slovensko Tolkienovo društvo Gil-galad!
Julij bi verjetno lahko oznaili za praznik sivke. (No, morda tudi delček junija in avgusta - od vremenskih pogojev je odvisno, kdaj je čas za žetev.) Prejšnji teden je Darja Pograjc obiskala nasad sivke v Divači, tik prede so jo nato minuli vikent tudi poželi. V vijočičastih odtenkih bo danes Torkov kviz, v ospredju bo sivka!
Vanilja, jagoda, čokolada. Kam sodite? Med tiste, ki prisegajo na naštete sladoledne klasike, ali med tiste, ki ob omembi dotičnih okusov zdolgočaseno zavijejo z očmi in pomislijo? Dolgočasno ali ne, Planica je med blagovnimi znamkami najbolj priljubljen družinski sladoled v Sloveniji. Ali to pomeni, da smo Slovenci dolgočasni? Ali pač zgolj to, da prisegamo na klasiko? 50 let sladoleda Planice v Torkovem kvizu s Tejo Stamać, specialistko korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah.
Amelia Earhart se je na pot okoli sveta podala 21. maja 1937. 2. julija omenjenega leta je njeno letalo na tej poti izginilo. Ravno ta mesec torej mineva 87 let od nesrečnega dogodka, še vedno zavitega v tančico skrivnosti, ki je še dodatno pripomogel k njeni prepoznavnosti v svetu. Več o neustrašni ameriški pionirki letenja, ki je premikala meje znanega na nebu in sprejemljivega v družbi, je v Torkovem kvizu povedala Maja Gal Štromar, igralka, pisateljica in dramatesa, ki je pred leti napisala monodramo Preživela, za katero je dobro leto raziskovala življenje Amelie Earhart.
V Sloveniji najbolje uspevajo v Istri in Goriških brdih, jih pa najdemo tudi drugje. Ker zelo dobro uspevajo na področju Mediterana, predstavljajo pomemben del mediteranske prehrane. Najbolje je, če jih uživamo sveže, priljubljene so tudi sušene ali v marmeladah in džemih. O figah bo govor v današnjem Torkovem kvizu, sogovornica bo prof. dr. Metka Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Pomemben izpit, kratka ali neprespana noč, tudi daljša vožnja - to so verjetno situacije, ki najpogosteje sprožijo željo po energijskih pijačah. A preden se ustavite pred hladilnikom s tovrstnimi napitki in posežete po njih, je dobro, da ozavestite, kaj pravzaprav vsebujejo. Sogovornica: asist. Tanja Čresnovar, mag. dietetike, mlada raziskovalka s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.
Pred slovesno razglasitvijo samostojne Slovenije je bilo treba poskrbeti za zamenjavo državnih simbolov in oznak - starim je potekel rok trajanja. Opravek ni bil enostaven, čas pa je v prvi polovici leta 1991 neusmiljeno bežal. Zgodbi o nastanku slovenske zastave - predvsem tisti, ki je visela na Trgu republike v Ljubljani pred 33 leti - posvečamo današnji Torkov kviz. Sogovornica: Nataša Strlič, kustosinja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer hranijo zastavo "velikanko", ki je "ena največjih in simbolično najpomembnejših muzealij" tega muzeja. Vir: Samostojni! - fotografije in fotoreporterji o samostojni Sloveniji in vojni (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije)
Neveljaven email naslov