Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja
Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan:
“Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
Večino časa torej notri dihamo podoben zrak kot zunaj. Kaj pa »mucke«? Kako nastanejo?
“To so nitke predvsem raznih vlaken kot so puloverji ali pa bombaž. Ti delci, ki nastanejo zaradi trenja, so večinoma veliki in ti veliki delci se ponavadi ustavijo že v nosu.”
Če vas ne motijo, jih torej lahko pustite tam, kjer so. Zdravju namreč ne škodijo. Tisti delci, ki so za nas nevarni, so izjemno majhni:
“Če si predstavljamo las, so veliki za približno desetino ali manj enega tankega lasa, ki si ga spulimo iz glave.”
Tisti delci, ki pridejo iz naših pljuč v krvožilni sistem, ki jih raznese po celem telesu, so še manjši – manjši od valovne dolžine svetlobe. “Če bi tak delec primerjali z zrncem mivke, je to tako kot bi planet Zemlja primerjali s teniško žogico,” slikovito opiše dr. Močnik. Ti prašni delci so nevarni, ker pridejo povsod, celo v naše možgane:
“Pridejo čez bariero med krvožilnim sistemom in možgani. To je organ, ki je narejen za to, da loči možgane od zunanjih vplivov! Pred kratkim so delce črnega ogljika našli v placenti na strani zarodka. Tudi tam je meja, ki je narejena zato, da izolira zarodek od zunanjih vplivov. In to so delci, ki pridejo skozi. Ti delci ostanejo v našem telesu zelo dolgo časa in vplivajo na funkcioniranje celic.”
Tehnologije zmanjševanja črnega ogljika že obstajajo. V Evropi že poznamo in uporabljamo filtre pri dizelskih vozilih, uvajajo jih tudi na Kitajskem in v Indiji.
235 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja
Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan:
“Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
Večino časa torej notri dihamo podoben zrak kot zunaj. Kaj pa »mucke«? Kako nastanejo?
“To so nitke predvsem raznih vlaken kot so puloverji ali pa bombaž. Ti delci, ki nastanejo zaradi trenja, so večinoma veliki in ti veliki delci se ponavadi ustavijo že v nosu.”
Če vas ne motijo, jih torej lahko pustite tam, kjer so. Zdravju namreč ne škodijo. Tisti delci, ki so za nas nevarni, so izjemno majhni:
“Če si predstavljamo las, so veliki za približno desetino ali manj enega tankega lasa, ki si ga spulimo iz glave.”
Tisti delci, ki pridejo iz naših pljuč v krvožilni sistem, ki jih raznese po celem telesu, so še manjši – manjši od valovne dolžine svetlobe. “Če bi tak delec primerjali z zrncem mivke, je to tako kot bi planet Zemlja primerjali s teniško žogico,” slikovito opiše dr. Močnik. Ti prašni delci so nevarni, ker pridejo povsod, celo v naše možgane:
“Pridejo čez bariero med krvožilnim sistemom in možgani. To je organ, ki je narejen za to, da loči možgane od zunanjih vplivov! Pred kratkim so delce črnega ogljika našli v placenti na strani zarodka. Tudi tam je meja, ki je narejena zato, da izolira zarodek od zunanjih vplivov. In to so delci, ki pridejo skozi. Ti delci ostanejo v našem telesu zelo dolgo časa in vplivajo na funkcioniranje celic.”
Tehnologije zmanjševanja črnega ogljika že obstajajo. V Evropi že poznamo in uporabljamo filtre pri dizelskih vozilih, uvajajo jih tudi na Kitajskem in v Indiji.
Neveljaven email naslov