Velika skakalnica Bloudkova velikanka v Planici je bila donkončana 4. februarja 1934. 86 let praznuje danes, zato ji posvečamo Torkov kviz!

86 let Bloudkove velikanke v Planici

Nastanek velikanke so spremljale zamere in prepiri glede njenega imena. Je pa skoraj 80 let kasneje prenova Nordijskega centra potekala v številnem soavtorstvu in to brez zamer, zatrdi Matej Blenkuš, arhitekt Studia Abiro in profesor na Fakulteti za arhitekturo, ki je – poleg arhitekturnega biroja Stvar in Studia AKKA – sodeloval pri prenovi. Prvi velik logističen podvig je bil že odkup zemljišč od kar 200 domačinov:

“V resnici je bilo treba celo sprejeti poseben zakon o Planici, ki je predvideval postopek, ki je mogoče celo podoben nacionalizaciji. Postopek, ki je podoben, ko se gradijo avtoceste, ko je treba pridobiti zemljišča, ki so nacionalnega interesa.”

Zakon je opredelil, da gre za projekt najvišje državne stopnje. Kaj pa je za prenovo pomenilo dejstvo, da je skakalnica 10 let propadala? Obisk prostora je bil za ekipo šok pa tudi velik emocionalni pospešek za projekt prenove, pove Blenkuš:

“Vsako leto se je celotno prizorišče z grobimi posegi v teren – celo z buldožerji – preoblikovalo zgolj za tiste tri velike dni poletov. Hkrati so se letalnice oz. skakalnice obnavljale sporadično, z motornimi žagami, z dodajanjem provizoričnih lesenih konstrukcij in to je bilo potem prepuščeno, da propada do naslednjega leta.”

A obrnili so tok zgodovine in danes se Nordijski center lahko uporablja vsak dan, zaradi česar je verjetno manj podvržen propadanju. Dejstvo, da je bila slovenska Planica v ruševinah pa je verjetno precej pripomoglo k temu, da so 4 vlade, ena za drugo, stalno podpirale projekt in ga pripeljale do konca, zaključi sogovornik.