Filmski animator v 8-urnem delavniku ustvari 5 sekund animacije oz. 60 posameznih sličic. O delu animatorjev in stanju te stroke pri nas pa pove več Timon Leder, filmski animator in pedagog na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici.

Filmski animator v 8-urnem delovniku ustvari 5 sekund animacije oziroma 60 posameznih sličic

Nekoč in danes

Osnovni oz. najbolj klasični vrsti animacije sta risana animacija in lutkovni animirani film. Risano animacijo je populariziral Walt Disney s svojim studiem, kjer so postavili standarde. Pogosto se risani animaciji reče kar klasična animacija, razloži Timon Leder, filmski animator in pedagog na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici:

“Klasični animirani film je v resnici to, kar so včasih delali na papir in potem prepisovali na prosojne folije. Drugi so barvali zadnje strani, zato da so bile barve lepe. Potem je nekdo to snemal pod kamero na ogromni mizi z več stekli in je menjal te slikice, da se je to potem vrtelo na filmskem traku.”

Danes omenjeno mizo nadomešča računalnik. Glavni animator, ki je narisal samo ključne poze, je včasih čakal tudi do dva tedna, da je videl, kako je videti končni gib, danes pa filmski animatorji svoj izdelek spremljajo sproti, med nastajanjem.

Miki Muster, najhitrejši animator

Procesi za vsak animirani film so različni. Gotovo se spomnite animirane serije o pingvinčkih z naslovom Pingu.

“V resnici je imel človek, ki je delal te pingvine in jih animiral, polne police, stotine teh pingvinčkov v milimetrskih premikih, različnih pozah. Slišal sem, da v trenutku, ko je ta človek zbolel – ne vem, ali je celo umrl – niso znali nadaljevati serije. Samo on je namreč vedel, kako jih animirati oz. prestavljati in so preprosto nehali snemati.”

Timon Leder doda še lokalno obarvano zgodbo o Mikiju Mustru. Ko je akademski kipar, ilustrator, animator in legenda slovenskega stripa delal animacije za avstrijske komercialne studie, so se vsi čudili, kako je lahko tako hiter:

“Vsi so mu zavidali, češ, ta Slovenec pa vse naredi trikrat hitreje kot drugi animatorji. Čisto vse je namreč risal sam, brez pomočnikov, neposredno na folije. Vse je naredil v končni obliki in ni potreboval še treh asistentov, ki bi to potem prerisovali za njim.”