Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi imamo prve spomladanske, ki toplo pobožajo našo kožo in prebudijo rastlinski svet. A predolgo nastavljanje njihovi toploti - oz. pravilneje bi bilo, če rečemo sevanju - lahko pusti na koži trajne posledice. Pripravite sončno kremo in očala - v glavni vlogi Torkovega kviza danes nastopajo sončni žarki!
V enem letu južna polobla dobi več sončne energije kot severna
Sonce je Zemlji najbližja zvezda. “Daleč najbližja,” pove doc. dr. Gregor Skok, meteorolog s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani:
“Naslednja zvezda, po oddaljenosti, je približno 270-tisočkrat dlje stran.”
Od Lune do Zemlje svetloba potuje približno eno sekundo. Za pot od Sonca do Zemlje pa sončni žarki v povprečju potrebujejo 8 minut in 20 sekund. Čeprav Sonce oddaja več vrst sevanja, največ energije odda v obliki elektromagnetnega valovanja.
“Razdalja med Zemljo in Soncem je približno 150 milijonov kilometrov, hitrost svetlobe pa je 300 tisoč km/s in dobimo približno 500 sekund.”
Če ste ljubitelj sončnih žarkov, selitev na južno poloblo ni slaba ideja. V enem letu namreč južna polobla dobi več sončne energije kot naša, severna. To je posledica tega, da je Zemljina orbita okoli Sonca eliptična, še razloži doc. dr. Gregor Skok:
“Ker je zdaj Zemlja najbližje Soncu tam okoli novega leta. Takrat je v resnici tako, da je zaradi nagnjenosti osi vrtenja Zemlje južna polobla bolj kot severna izpostavljena Soncu. Pač tam imajo poletje. To sovpada s tem, da je takrat Zemlja najbližje Soncu. Pol leta pozneje, ko pa je severna polobla izpostavljena, obrnjena bolj proti soncu, je pa ravno Zemlja najdlje od Sonca.”
226 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Radi imamo prve spomladanske, ki toplo pobožajo našo kožo in prebudijo rastlinski svet. A predolgo nastavljanje njihovi toploti - oz. pravilneje bi bilo, če rečemo sevanju - lahko pusti na koži trajne posledice. Pripravite sončno kremo in očala - v glavni vlogi Torkovega kviza danes nastopajo sončni žarki!
V enem letu južna polobla dobi več sončne energije kot severna
Sonce je Zemlji najbližja zvezda. “Daleč najbližja,” pove doc. dr. Gregor Skok, meteorolog s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani:
“Naslednja zvezda, po oddaljenosti, je približno 270-tisočkrat dlje stran.”
Od Lune do Zemlje svetloba potuje približno eno sekundo. Za pot od Sonca do Zemlje pa sončni žarki v povprečju potrebujejo 8 minut in 20 sekund. Čeprav Sonce oddaja več vrst sevanja, največ energije odda v obliki elektromagnetnega valovanja.
“Razdalja med Zemljo in Soncem je približno 150 milijonov kilometrov, hitrost svetlobe pa je 300 tisoč km/s in dobimo približno 500 sekund.”
Če ste ljubitelj sončnih žarkov, selitev na južno poloblo ni slaba ideja. V enem letu namreč južna polobla dobi več sončne energije kot naša, severna. To je posledica tega, da je Zemljina orbita okoli Sonca eliptična, še razloži doc. dr. Gregor Skok:
“Ker je zdaj Zemlja najbližje Soncu tam okoli novega leta. Takrat je v resnici tako, da je zaradi nagnjenosti osi vrtenja Zemlje južna polobla bolj kot severna izpostavljena Soncu. Pač tam imajo poletje. To sovpada s tem, da je takrat Zemlja najbližje Soncu. Pol leta pozneje, ko pa je severna polobla izpostavljena, obrnjena bolj proti soncu, je pa ravno Zemlja najdlje od Sonca.”
Prvo znano pisno omembo izraza "vesele urice" zasledimo v gledališki igri Williama Shakespeara: “Therfore, my lords, omit no happy hour, that may give furth’rance to our expedition.” Tudi Slovenci vesele urice poznamo že precej časa – prvi zapisi, ki vsebujejo to besedno zvezo so samo slabih 300 let mlajši od Shakespearovega.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Ob četrtkih zvečer smo v ciklu oddaj Pesem v žepu poslušali glasbeno-dokumentarne oddaje, v katerih so svoje poglede na velikega slovenskega kantavtorja razkrivali njegovi prijatelji in soustvarjalci. Sedem imen za sedemdeset let, ki bi jih letos praznoval Tomaž Pengov in precej več kot sedem zgodb. Več kot leto dni jih je zbirala avtorica projekta Teja Klobčar. Pred koncertom "Kamor greš ..." na Ljubljanskem gradu Tomaža Pengova spoznamo še v Torkovem kvizu!
15. oktober je svetovni dan umivanja rok - to je najbolj dostopen način preventive pred kapljičnimi in črevesnimi okužbami. Stroka priporoča, da za učinkovito umivanje rok le-te milimo vsaj 20 sekund. Podatki kažejo, da je le 5 odstotkov takih, ki upošteva priporočila za pravilno umivanje rok. Sogovornica je epidemiologinja Irena Veninšek Perpar iz NIJZ.
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Neveljaven email naslov