Vsaka 20 prodana steklenica vina v Sloveniji je rosé. V svetu je delež še večji – roséjeva je vsaka 10 steklenica. Je bil pa ta odstotek v svetu pred komaj 10 leti več kot polovico manjši. V Torkovem kvizu zato vse o rosé-ju – »zardevajočemu« poletnem vinu, ki postaja vse bolj priljubljeno!

Vsaka 20. prodana steklenica vina v Sloveniji je rosé, v svetu je roséjeva vsaka 10. steklenica

“Z roséji so začeli najpozneje leta 1775, in sicer v Šampanji,” o prvih pisnih virih, ki potrjujejo izdelavo omenjenega vina, pove sommelier in vinski publicist Jože Rozman. V Sloveniji je prvi rosé nastal približno 200 let pozneje. Leto 1983 se je pisalo:

“Se pravi dosti, dosti pozneje, več kot 200 let pozneje kot v Šampanji. In sicer ta prvi slovenski rosé je bil pripravljen v vinski kleti Metlika, osnovno vino je bila samo žametovka, tega vina je bilo 60 tisoč litrov in je zelo hitro pošlo.”

Novo in drugačno očitno pritegne. Če dodamo še sveže, nežno, radoživo in iskrivo, pa imamo vse atribute roséjev. Pravila pridelave roséjev so postavili v Šampanji, pradomovini oz. zibelki penečih se vin. Načina sta dva:

“Ali s kratko ali zelo kratko maceracijo rdečih sort, lahko pa tudi z dodajanjem rdečega vina belemu vinu.”

Čas maceracije se giblje nekje od nič do štirinajst ur, odvisno od sorte grozdja, zrelosti, sezone … Vsako leto se vinogradnik na novo uči, “rosé zato pomeni izziv“, konča Jože Rozman.