Tragična nesreča nemške zračne ladje Hindenburg, ki je leta 1937 čez Atlantik prevažala potnike, je zavrla razvoj na tem prej relativno obetavnem področju. Ustavila pa ga ni, pravi dr. Tadej Kosel.

Nesreča cepelina Hindenburg je zavrla razvoj zračnih ladij, ustavila pa ga ni

Tragična nesreča nemške zračne ladje Hindenburg, ki je leta 1937 čez Atlantik prevažala potnike, je zavrla razvoj na tem prej relativno obetavnem področju. Ustavila pa ga ni, pravi dr. Tadej Kosel. Sodobne zračne ladje imajo kar nekaj prednosti:

"Zračne ladje so zanimive zaradi tega, ker lahko praktično brez porabe energije lebdijo v zraku in to dolgo časa. Niso tako omejene kot ostala letala. Prevažajo lahko velike količine tovora relativno poceni."

Zračne ladje danes povečini uporabljajo v turistične, vojaške in oglasne namene. V primerjavi z letali in helikopterji so precej počasne:

"100 kilometrov na uro je že v redu hitrost za zračno ladjo. Velika težava je tudi vreme. Imajo velik volumen, velike zunanje površine, v katere se nato upre veter. Z motorji ga ni mogoče premagovati oz. bi motorji morali biti preveliki."

Zračne ladje seveda potrebujejo tudi velike hangarje. V bližini Slovenije jih boste najlažje videli v nemškem Friedrichshafnu, kjer je tudi muzej cepelinov.