Pred 266 leti so na naših tleh izvedli popis prebivalstva, ki ga je zaradi uvedbe naborniškega postopka ukazala cesarica Marija Terezija. Popisovali so spol, starost in stan. Popis je cesarica naročila s posebnim patentom leto prej, torej na današnji dan l. 1753. Torkov kviz zato danes o popisih!

Tina Žnidaršič s Statističnega urada Republike Slovenije o popisih skozi zgodovino

Prehod iz klasičnega na registrski popis

Popisi prebivalstva so najobsežnejša statistična raziskovanja, ki jih izvajajo skoraj vse države sveta. Dokler so jih izvajali terensko, so sodili med najdražja statistična raziskovanja. Popis prebivalstva leta 2002 je Slovenijo stal nekje od 10 do 12 milijonov evrov, razloži Tina Žnidaršič s Statističnega urada Republike Slovenije. Več kot polovica sredstev je bila namenjena plačilu skoraj 9000 popisovalcem, ki so na terenu potrkali na vrata vseh slovenskih gospodinjstev. Tudi zaradi zmanjševanja stroškov se vse več držav odloča, da bo izvajala t. i. registrske popise.

"V Sloveniji smo registrski popis prvič izvedli leta 2011 in to je bil res pomemben mejnik v razvoju slovenske statistike. To je bil 16. popis prebivalstva na našem ozemlju, podatke smo enostavno dobili tako, da smo jih med seboj povezovali. Iz različnih administrativnih in statističnih baz brez kakršnega koli dodatnega statističnega raziskovanja."

"To pomeni, da se kolegi iz drugih statističnih uradov oz. držav hodijo k nam učit, kako smo se nanj pripravili in ga izvedli," še doda sogovornica. Tako izveden popis ima tudi manj napak, saj s podatki dela manjše število ljudi, izvaja pa se v varovanem okolju, kar pomeni večjo varnost podatkov.

Izobrazba skozi čas in popise

Zelo kompleksno raziskovalno področje je področje izobrazbe – združiti in analizirati je treba podatke iz desetih različnih registrov in jih primerjati s podatki, pridobljenimi s prejšnjimi popisi.

"Za najstarejše – to so res tisti, ki so upokojeni, ki po letu 90 niso bili več delovno aktivni, ki se potem po letu 2002 niso več šolali – črpamo podatke iz popisa iz leta 2002. Takrat smo pa ta podatek o teh ljudeh dobili z izjavo. Ena oseba je lahko v končni fazi rekla tudi, da ima višjo izobrazbo, kot jo ima v resnici. Dandanes, ko podatke črpamo iz različnih virov, to pač ni mogoče."

Primerjava podatkov o izobrazbi res dobro pokaže, kako se je spreminjala družba. To kaže več kazalnikov, eden je na primer delež prebivalcev s terciarno izobrazbo:

"Teh je bilo recimo v popisu leta 1961 dva odstotka, pa potem je šlo to počasi gor, do leta 2018, ko ima to izobrazbo 24 odstotkov prebivalcev, ki so stari 15 let ali več."

"Ženske so v splošnem bolj izobražene kot moški, razen pri najstarejših skupinah prebivalcev, torej pri upokojencih. Tam imajo pa ženske nižjo izobrazbo."

Eden od razlogov je ta, da ženske živijo dlje, drugi pa ta, da so nekoč v srednje in poklicne šole več oz. raje pošiljali moške.