17. november je danes, sicer tudi Dan baklave. Na Prvem bomo zato tej slaščici, ki ima več kot 800 let dolgo tradicijo, posvetili Torkov kviz. Zato se kar pripravite – v naslendjih 10 minutah valjamo testo, meljemo pistacije in hrustamo zlato pečene baklave.

17. november je dan baklave, slaščice z vsaj 800 let dolgo tradicijo

"Prve baklave so nastale v Aziji, bile so sadne," svojo pripoved o zgodovini baklav začne Ismail Ince, lastnik turške Kavarne Istanbul v Ljubljani, v kateri strežejo 12 različnih vrst baklav, narejenih po njegovih receptih.

"Potem je začela slaščica potovati, ustavila se je na Bližnjem vzhodu. Testo je postajalo vse bolj tanko, sadje v baklavah so zamenjali oreščki, oreh ali pistacija. Najpogosteje je bil to kar oreh. Prvi, ki so jedli baklave s pistacijo, so bili sultani. Tem je kavo, lokum in baklavo postreglo kar 12 služabnikov."

Na turškem podeželju tradicionalno baklavo spečejo in postrežejo dan pred bajramom in pred porokami. Imajo pa v Turčiji tudi specializirane kulinarične šole, v katerih se že 12-letni otroci začnejo učiti peke baklav.

»Najboljša šola za pripravo baklav je ob meji s Sirijo, v mestu Gaziantep. Tam izvajajo tudi nekakšen test – ko mojster vzame v roke testo, ga dvigne pred seboj in če skozenj vidi svojega učenca, je testo dovolj tanko, učenec pa že zelo dober."

Če hočete baklavo jesti tako, kot se je v Turčiji, jo morate jesti z roko.

"Ko je baklava še v pladnju, njen spodnji del sedi v medu. Zato jo moraš, preden jo daš v usta, obrniti na glavo – tako da je zgornji del spodaj. Jih pa danes strežejo na različne načine – poleti na primer tudi s tradicionalnim turškim sladoledom iz kozjega mleka."

Če boste baklavo kljub temu raje pojedli z vilico, pa boste njeno kakovost prepoznali po hrustajočem zvoku med prepolavljanjem.

Ismail Ince ima sicer za naslednjo sezono veliko načrtov: namesto 12 bo kmalu ponujal 22 različnih vrst baklav, v središču mesta pa načrtuje tudi odprtje kvarne z vitrino, v kateri si bodo lahko mimoidoči ogledali pripravo baklav v živo.