Lenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? Danes je primeren dan, da odgovorimo na to vprašanje – 10. avgust je namreč svetovni dan lenobe.

10. avgust je svetovni dan lenobe, pobudniki zanj pa niso znani

Lenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? "Dejansko je lenoba neka skoraj nedosegljiva vrednota," razmišlja Boštjan Gorenc - Pižama, avtor, prevajalec, komik in zagovornik lenobe kot enega izmed delov ustvarjalnega procesa.

"Nekaj, kar se navzven lahko zdi kot lenoba, je namreč pri meni ta kanček brezdelja, ki je eden zelo poglavitnih procesov ustvarjanja. Jaz temu rečem kar kreativna prokrastinacija. Namreč, potrebujem veliko časa, da se mi ideje zmedijo do točke, ko jih spravim iz sebe."

Spletni Fran sicer pravi, da je prokrastinacija "odlaganje dela, naloge z določenim rokom, ob porabljanju časa za manj pomembne dejavnosti", Boštjan Gorenc pa to poimenuje "prosti tek možganov".

Lenoba ali brezdelje. Kaj se sliši lepše? In kaj ima jezik pri tem, kako dojemamo neko stanje? Precej! Slovenci imamo na primer kar nekaj pregovorov, ki se ukvarjajo s tem, kako zelo slaba je lenoba, medtem ko je delo vrednota. Čeprav sogovornik dodaja, da smo se Slovenci vendarle že malce odmaknili od ideje o delu kot vrednoti.

"So stvari, o katerih je pisal Mazzini in tudi še drugi. To, da pri nas nekako ni vrednota samo delo, ampak dajanje vtisa, da delaš. Da je pomembno, da pravzaprav razlagaš ta proces, kako in koliko delaš."