Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
16. november je dan gumbov! Ustanovila ga je National Button Society, ameriška nacionalna družba, ki »skrbi za ohranjanje in izobraževanje o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi«. Zato današnji Torkov kviz namenjamo gumbom in gumbarstvu doma in preverjamo, kako je gumb preživel kljub zadrgam in netom! Sogovornica: Nataša Dolejši, Dolejši modni gumbi.
16. november je dan gumbov, ustanovila ga je National Button Society
Dan gumbov je ustanovila oz. določila ameriška nacionalna družba, ki "skrbi za ohranjanje in izobraževanju o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi" National Button Society.
O začetkih gumbarske delavnice družine Dolejši na Češkem razlaga Nataša Dolejši, podjetje Dolejši modni gumbi:
"Dedek se je odločil za gumbarski poklic. Leta 1927 je začel triletno vajeniško dobo, 1931 pa je z odliko opravil mojstrski izpit iz izdelovanja gumbov iz školjk."
Natašin dedek je znanje prinesel k nam, v Ribnici na Dolenjskem je odprl majhno gumbarsko delavnico. Potomci so tradicijo nadaljevali in podjetje Dolejši modni gumbi je danes podjetje z najdaljšo gumbarsko tradicijo pri nas.
"Prve gumbe so verjetno delali iz kosti. Potem so se pojavile kovine, baker, srebro, zlato in razne kovinske zlitine. Na Češkem so precej poznani po izdelavi gumbov iz stekla."
V omenjenem podjetu sicer veliko večino gumbov izdelajo iz plastične mase. Izdelujejo pa tudi gumbe iz naravnih materialov, kot so školjke, kokosove lupine, ekvadorski oreh ter rogovje jelenjadi in srnjadi.
"Od lesenih gumbov pa največ delamo gumbe iz oljčnega lesa. Predvsem, ker so oljke drevesa, ki zelo počasi priraščajo. Imajo gosto lesno strukturo in zaradi tega so ti leseni gumbi tudi pralni v pralnem stroju. Pred 30, 40 leti, ko smo nosili pletenine, je marsikatera mama pred pranjem gumbe odstranila in jih po pranju spet našila, saj vse vrste lesa toliko pranja enostano niso prenesle."
Tovrstne gumbe s pridom uporabljajo tudi butične šivilje, ki izdelujejo oblačila za dojenčke.
224 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
16. november je dan gumbov! Ustanovila ga je National Button Society, ameriška nacionalna družba, ki »skrbi za ohranjanje in izobraževanje o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi«. Zato današnji Torkov kviz namenjamo gumbom in gumbarstvu doma in preverjamo, kako je gumb preživel kljub zadrgam in netom! Sogovornica: Nataša Dolejši, Dolejši modni gumbi.
16. november je dan gumbov, ustanovila ga je National Button Society
Dan gumbov je ustanovila oz. določila ameriška nacionalna družba, ki "skrbi za ohranjanje in izobraževanju o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi" National Button Society.
O začetkih gumbarske delavnice družine Dolejši na Češkem razlaga Nataša Dolejši, podjetje Dolejši modni gumbi:
"Dedek se je odločil za gumbarski poklic. Leta 1927 je začel triletno vajeniško dobo, 1931 pa je z odliko opravil mojstrski izpit iz izdelovanja gumbov iz školjk."
Natašin dedek je znanje prinesel k nam, v Ribnici na Dolenjskem je odprl majhno gumbarsko delavnico. Potomci so tradicijo nadaljevali in podjetje Dolejši modni gumbi je danes podjetje z najdaljšo gumbarsko tradicijo pri nas.
"Prve gumbe so verjetno delali iz kosti. Potem so se pojavile kovine, baker, srebro, zlato in razne kovinske zlitine. Na Češkem so precej poznani po izdelavi gumbov iz stekla."
V omenjenem podjetu sicer veliko večino gumbov izdelajo iz plastične mase. Izdelujejo pa tudi gumbe iz naravnih materialov, kot so školjke, kokosove lupine, ekvadorski oreh ter rogovje jelenjadi in srnjadi.
"Od lesenih gumbov pa največ delamo gumbe iz oljčnega lesa. Predvsem, ker so oljke drevesa, ki zelo počasi priraščajo. Imajo gosto lesno strukturo in zaradi tega so ti leseni gumbi tudi pralni v pralnem stroju. Pred 30, 40 leti, ko smo nosili pletenine, je marsikatera mama pred pranjem gumbe odstranila in jih po pranju spet našila, saj vse vrste lesa toliko pranja enostano niso prenesle."
Tovrstne gumbe s pridom uporabljajo tudi butične šivilje, ki izdelujejo oblačila za dojenčke.
Tri planinske markacije imamo v Sloveniji, ena od treh že izginja v pozabo. Je pa Kanfelčeva markacija tudi zaščitena blagovna znamka in je bila prvič zavarovana oz. zaščitena že leta 1933. Zakaj, izveste v Torkovem kvizu o markacijah!
Interna šala? Anekdota dejanskega dogodka? Ali pa premišljen promocijski trik, ki je dobil nepričakovane razsežnosti? Skoraj 20 let že na festivalih po Sloveniji iščejo Marjana. Kdo je nesrečnik, ki je izginil oz. se izgubil? In zakaj je Marjan postal urbana legenda, ki jo poznajo tudi izven meja Slovenije?
"Elegantna, nežna struktura in dekadenten okus," tako bi morda delikatesso, ki sliši na ime kaviar, opisali kuharski chefi in chefinje. 18. julij je ponekod v Združenih državah Amerike nacionalni dan kaviarja, na Prvem bo pa to iztočnica za današnji Torkov kviz! Sogovornik: Borut Volk, direktor Faronike, edine ribogojnice pri nas, kjer pridobivajo kaviar avtohtone soške postrvi.
11. julij je svetovni dan prebivalstva - dan, na katerega je bil leta 1987 presežen mejnik 5 milijard svetovnih prebivalcev. Katera država ima največ prebivalcev, katera najmanj? Na kateri celini se rodi največ otrok, na kateri najmanj? In kje je tu vmes Slovenija? Sogovornik: Nejc Kebe, Oddelek za demografske statistike in življenjsko raven na Statističnem uradu RS.
Se strele ob udaru v vodno telo obnašajo kako drugače kot ob udaru na kopno? Je v vodi med nevihto bolj nevarno kot na kopnem? V Torkovem kvizu na ta vprašanja odgovori Goran Milev, vodja področja Scalar na Elektroinštitutu Milana VIdmarja.
Na Islandiji med 21. decembrom in 21. junijem vsak dan pridobi nekje 1 do 7 minut dnevne svetlobe. Ravno zdaj, v teh dnevih, pa Islandke in Islandci živijo s pojavom, ki ga imenujejo »midnight sun«, ko sonce zvečer zaide šele po polnoči. »Polnočno sonce« je navdih za današnji Torkov kviz! Sogovornica: vodnica pasjih vlečnih vpreg na Svalbardu Hana Urank.
Pred večernim gala koncertom Poletna noč s Patrikom Greblom, dirigentom in dolgoletnim glasbenim vodjo projekta, gledamo v zakulisje projekta Poletna noč.
Pretekli vikend smo obeležili mednarodni dan angažiranega pletenja. Kaj angažirano pletenje sploh je? Gre za prekrivanje, okraševanje oz. oblačenje urbanih elementov v pisane volnene izdelke. Za nekakšno umetnost, podobno grafitiranju. Namen pa: ozaveščanje o pomembnih temah. Več v Torkovem kvizu z Nino Arnuš, ki dela v Zavodu 3, kjer se v pletilski skupnosti Breja preja ukvarjajo tudi z angažiranim pletenjem.
Medtem ko se z znamenji lahko tudi rodimo, pa se nihče ne rodi s pegami. Pege so genetsko pogojene, pojavijo se običajno med 2. in 4. letom starosti. Prvi pogoj za pojav peg je torej gen MC1R, drugi pogoj pa izpostavljenost UV sevanju. Spec. dermatovenerologije Nina Jugovar v Torkovem kvizu pove več!
El niño je pojav, ki so ga prvič – takrat sicer zgolj kot toplo morje v času okoli božiča – opazili že perujski ribiči v 17. stoletju. "V sedanjem obsegu, se pravi tako kot ga poznamo danes, je izraz nastal konec 19. stoletja, ko se je začel uporabljati v strokovni rabi," je v Torkovem kvizu med drugim povedal meteorolog Gregor Vertačnik. Da smo pojav resnično razumeli, pa je minilo še kar nekaj časa.
Najprej so bile na kopnem, pozneje so se določene prilagodile tudi morskemu okolju. Najbolj ranljive so tik po tem, ko se izvalijo iz jajc in se odpravijo na pot do morja. Zdaj gotovo že veste, da bomo v Torkovem kvizu govorili o želvah. Sogovornica: dr. Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija Piran. Avtorica: Darja Pograjc.
Pomlad je ponavadi tista, ki nas s toplejšimi dnevi prepriča, da zimske čevlje počasi zamenjamo z lažjimi, bolj zračnimi supergami. »Zadnjih 20 let je to zagotovo najbolj nošen, popularen in vsestranski čevelj,« pravi Karin Košak, redna profesorica na Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete. In tudi prej, vse od 70. let naprej se ta čevelj neprestano razvija in spreminja. Torkov kviz o supergah je pripravila Darja Pograjc.
9. maj je dan Evrope. Dan, na katerega Evropska unija praznuje prizadevanje za mir in enotnost v Evropi. Ta dan, to obeležje sicer sodi med simbole Evropske unije. Pa poznate vse simbole? Veste, koliko uradnih jezikov ia Evropska unija? Ali pa katero ozemlje je še poleg Združenega kraljestva izstopila iz združenja? Izveste v Torkovem kvizu! Sogovornik: Jan Štrukelj, predstavnik Evropskega parlamenta v Sloveniji. Avtorica: Darja Pograjc.
Esmeraldo so v Mehiki posneli in predvajali leta 1997. Zgolj leto pozneje smo njenih 137 delov lahko gledali tudi pri nas. Gledanost je bila izjemna, zato so jo na komercialni televiziji Pop tv leta 2000 predvajali še enkrat. Leta 2020 (med epidemijo) smo jo lahko spet gledali na Planet tv. S filmsko kritičarko Anjo Banko smo obeležili 25-letnico prvega predvajanja prve mehiške telenovele pri nas.
Predlani v tem času smo v kvizu govorili o zvončkih, telohih in trobenticah. Da ne bomo vedno zgolj o spomladanskem prebujanju flore, se danes posvetimo tudi favni: mravlje bodo tema Torkovega kviza! Kako komunicirajo, kako si razdelijo delo, v katerih primerih se mravlje poslužijo »rekrutacije« in zakaj ima vsaka kolonija svoj vonj? Darja Pograjc je na pogovor povabila biologa in mirmekologa Gregorja Bračka z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete.
Dobrohotna, dobrovoljna ženica, ki gledalca prevzame s skrivnostnim nasmehom in bistrimi očmi. Morda ji prav zaradi tega rečemo tudi »slovenska Mona Liza«. Kofetarica – znamenito delo slikarke Ivane Kobilce - prav v teh dneh praznuje 135 let obstoja. Zato ji na Prvem posvečamo Torkov kviz!
Prihajajoči konec tedna bo prinesel Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Agencija Republike Slovenije za Okolje že vrsto let aktivno sodeluje z organizatorji Planiškega praznika. Dolina pod Poncami ima kar nekaj mikroklimatskih posebnosti, pripoveduje meteorolog Jure Jerman, ki planiško dogajanje strokovno spremlja že četrt stoletja in je prava zakladnica znanja in izkušenj o vremenskih spremenljivkah, ki krojijo dogajanje in seveda vplivajo na (varne) polete. Od vetra do snežne podlage. V torkovem kvizu se bomo usedli na balonček toplega zraka, ki nas bo dvignil na višjo raven znanja o meteorologiji med Zgornjesavsko dolino in Tamarjem, kjer veduto zariše Letalnica Bratov Gorišek!
11 let že obeležujemo mednarodni dan gozdov. Leta 2012 je namreč Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za dan tega obeležja izbrala 21. marec. Na Prvem bomo zato današnji 21. marec izkoristili, da preverimo, kako se že in se še bodo (zaradi podnebnih sprememb) spreminjali naši gozdovi. Torkov kviz!
Pər Novak na Gorenjskem, Láznikov v Zgornji Savinjski dolini, pri Fehtarjevih v Vipavski dolini ... O hišnih imenih tokrat v Torkovem kvizu. Prenašajo se iz roda v rod, držijo pa se hiše oz. celotne domačije. Tudi če se ta proda, hišno ime ostane. Sogovornica: dialektologinja Jožica Škofic, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik in predavateljica na Univerzi na Primorskem.
V Torkovem kvizu na praznik zaljubljencev iščemo izvor Kupida – fantiča s krili in ljubezensko puščico. Pri tem nam je pomagala doc. dr. Sonja Weiss z Oddelka za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Neveljaven email naslov