Ker je v naši hrani premalo joda, je že od leta 1953 obvezno jodiranje kuhinjske soli. Količino joda smo leta 1999 celo podvojili, saj je bilo še vedno veliko otrok in odraslih s povečano žlezo ščitnico – pomanjkanje joda se namreč najpogosteje kaže prav s porastom golšavosti.

Doc. dr. Katja Zaletel izpostavlja številne pozitivne učinke podvojene količine joda v kuhinjski soli:«Otroci imajo dovolj joda, nosečnice imajo dovolj joda, golšavosti je manj.«

Jod je nujno potreben za zdravo delovanje žleze ščitnice in s tem celotnega organizma. V telo ga vnesemo s hrano. Največ joda je v morski hrani in v mleku ter mlečnih izdelkih, vendar za normalno delovanje ščitnice ne dovolj. Dovolj ga je le v soli, ki pa mora biti jodirana.

 Po podatkih NIJZ zaužijemo Slovenci povprečno 13 g soli na dan. Za zdravo delovanje ščitnice bi zadostovalo že 5 g ustrezno jodirane kuhinjske soli na dan.

Vprašanje prave mere uživanja soli in s tem povezane ustrezne količine joda za zdravo delovanje ščitnice, je še posebej pomembno za nosečnice. V prvih šestih mesecih je namreč razvoj ploda odvisen od materinih ščitničnih hormonov, za njihovo sintezo pa je nujno potrebna zadostna količina joda.

Doc. dr. Katja Zaletel, predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, ocenjuje, da ima v Sloveniji težave s ščitnico kar okoli 200.000 prebivalk in prebivalcev. Vseh pa seveda ne gre pripisati le pomanjkanju joda.