Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker je v naši hrani premalo joda, je že od leta 1953 obvezno jodiranje kuhinjske soli. Količino joda smo leta 1999 celo podvojili, saj je bilo še vedno veliko otrok in odraslih s povečano žlezo ščitnico – pomanjkanje joda se namreč najpogosteje kaže prav s porastom golšavosti.
Doc. dr. Katja Zaletel izpostavlja številne pozitivne učinke podvojene količine joda v kuhinjski soli:«Otroci imajo dovolj joda, nosečnice imajo dovolj joda, golšavosti je manj.«
Jod je nujno potreben za zdravo delovanje žleze ščitnice in s tem celotnega organizma. V telo ga vnesemo s hrano. Največ joda je v morski hrani in v mleku ter mlečnih izdelkih, vendar za normalno delovanje ščitnice ne dovolj. Dovolj ga je le v soli, ki pa mora biti jodirana.
Po podatkih NIJZ zaužijemo Slovenci povprečno 13 g soli na dan. Za zdravo delovanje ščitnice bi zadostovalo že 5 g ustrezno jodirane kuhinjske soli na dan.
Vprašanje prave mere uživanja soli in s tem povezane ustrezne količine joda za zdravo delovanje ščitnice, je še posebej pomembno za nosečnice. V prvih šestih mesecih je namreč razvoj ploda odvisen od materinih ščitničnih hormonov, za njihovo sintezo pa je nujno potrebna zadostna količina joda.
Doc. dr. Katja Zaletel, predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, ocenjuje, da ima v Sloveniji težave s ščitnico kar okoli 200.000 prebivalk in prebivalcev. Vseh pa seveda ne gre pripisati le pomanjkanju joda.
921 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ker je v naši hrani premalo joda, je že od leta 1953 obvezno jodiranje kuhinjske soli. Količino joda smo leta 1999 celo podvojili, saj je bilo še vedno veliko otrok in odraslih s povečano žlezo ščitnico – pomanjkanje joda se namreč najpogosteje kaže prav s porastom golšavosti.
Doc. dr. Katja Zaletel izpostavlja številne pozitivne učinke podvojene količine joda v kuhinjski soli:«Otroci imajo dovolj joda, nosečnice imajo dovolj joda, golšavosti je manj.«
Jod je nujno potreben za zdravo delovanje žleze ščitnice in s tem celotnega organizma. V telo ga vnesemo s hrano. Največ joda je v morski hrani in v mleku ter mlečnih izdelkih, vendar za normalno delovanje ščitnice ne dovolj. Dovolj ga je le v soli, ki pa mora biti jodirana.
Po podatkih NIJZ zaužijemo Slovenci povprečno 13 g soli na dan. Za zdravo delovanje ščitnice bi zadostovalo že 5 g ustrezno jodirane kuhinjske soli na dan.
Vprašanje prave mere uživanja soli in s tem povezane ustrezne količine joda za zdravo delovanje ščitnice, je še posebej pomembno za nosečnice. V prvih šestih mesecih je namreč razvoj ploda odvisen od materinih ščitničnih hormonov, za njihovo sintezo pa je nujno potrebna zadostna količina joda.
Doc. dr. Katja Zaletel, predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, ocenjuje, da ima v Sloveniji težave s ščitnico kar okoli 200.000 prebivalk in prebivalcev. Vseh pa seveda ne gre pripisati le pomanjkanju joda.
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov