Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zdravila sirote zdravijo redke bolezni

12.03.2015


Ali so nova in učinkovita zdravila dostopna tudi bolnikom pri nas?

Zdravljenje redkih bolezni je zahtevno in kompleksno. Za zdravila, s katerimi zdravimo redke bolezni, se je v stroki uveljavilo poimenovanje »zdravila sirote«. V Združenih državah so izračunali, da lahko razvoj novega zdravila traja tudi do 15 let in stane 2,6 milijarde dolarjev. Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da smo lani pri nas zanje skupaj plačali 22 milijonov evrov, od tega 20 milijonov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Visoki stroški odpirajo vprašanje dostopnosti zdravil.

Prof. dr. Peter Černelč s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana pravi, da je zamik pri prihodu novih zdravil za zdravljenje redkih bolezni v Slovenijo največ leto ali dve.

Trenutno poznamo med šest in sedem tisoč redkih bolezni. Nekatere so tako redke, da lahko število obolelih preštejemo na prste ene roke in širša javnost za njih še ni slišala. Druge pa so pogostejše; na primer hemofilija, nekatere vrste levkemij in limfomov, pa tudi cistična fibroza, s katero se v Sloveniji vsako leto rodijo trije ali štirje otroci.

V današnjem času informacije o zdravilih pogosto iščemo tudi na spletu – pravi zadetek za ta iskanja je Orphanet. To je mednarodni internetni portal za informacije o redkih boleznih in zdravilih sirotah. »Cilj Orphaneta je izboljšanje diagnostike, oskrbe in zdravljenja bolnikov z redkimi boleznimi,« pojasnjuje doc. dr. Luca Lovrečić s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko.

Zdravila sirote so izboljšala kakovost življenja bolnikov z redkimi boleznimi, življenjska doba se je mnogim podaljšala. Še vedno pa z njimi predvsem blažimo simptome redkih bolezni.

V Sloveniji je registriranih 33 zdravil sirot. Zdravila, ki pri nas še niso registrirana, pa so bolnikom dostopna preko mednarodnih raziskav ali pa v okviru tako imenovane sočutne rabe. Ob tem pa raziskovalci odkrivajo tudi vedno nove učinke že znanih zdravil.

Asist. mag. Mojca Žerjav Tanšek s Pediatrične klinike poudarja, da je za premike na področju zdravljenja redkih bolezni velikokrat ključna iniciativa bolnikov. Mnogi so že povezani v društva in združenja. Naj opozorimo na nekatera: Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi, z limfomom, z levkemijo, Društvo hemofilikov, Zveza slovenskih društev za boj proti raku, Društvo onkoloških bolnikov, Društvo distrofikov, bolnikov s Fabryjevo in Gaucherjevo boleznijo, Društvo za cistično fibrozo in Društvo oseb povezanih z bulozno epidermolizo.


Ultrazvok

916 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Zdravila sirote zdravijo redke bolezni

12.03.2015


Ali so nova in učinkovita zdravila dostopna tudi bolnikom pri nas?

Zdravljenje redkih bolezni je zahtevno in kompleksno. Za zdravila, s katerimi zdravimo redke bolezni, se je v stroki uveljavilo poimenovanje »zdravila sirote«. V Združenih državah so izračunali, da lahko razvoj novega zdravila traja tudi do 15 let in stane 2,6 milijarde dolarjev. Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da smo lani pri nas zanje skupaj plačali 22 milijonov evrov, od tega 20 milijonov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Visoki stroški odpirajo vprašanje dostopnosti zdravil.

Prof. dr. Peter Černelč s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana pravi, da je zamik pri prihodu novih zdravil za zdravljenje redkih bolezni v Slovenijo največ leto ali dve.

Trenutno poznamo med šest in sedem tisoč redkih bolezni. Nekatere so tako redke, da lahko število obolelih preštejemo na prste ene roke in širša javnost za njih še ni slišala. Druge pa so pogostejše; na primer hemofilija, nekatere vrste levkemij in limfomov, pa tudi cistična fibroza, s katero se v Sloveniji vsako leto rodijo trije ali štirje otroci.

V današnjem času informacije o zdravilih pogosto iščemo tudi na spletu – pravi zadetek za ta iskanja je Orphanet. To je mednarodni internetni portal za informacije o redkih boleznih in zdravilih sirotah. »Cilj Orphaneta je izboljšanje diagnostike, oskrbe in zdravljenja bolnikov z redkimi boleznimi,« pojasnjuje doc. dr. Luca Lovrečić s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko.

Zdravila sirote so izboljšala kakovost življenja bolnikov z redkimi boleznimi, življenjska doba se je mnogim podaljšala. Še vedno pa z njimi predvsem blažimo simptome redkih bolezni.

V Sloveniji je registriranih 33 zdravil sirot. Zdravila, ki pri nas še niso registrirana, pa so bolnikom dostopna preko mednarodnih raziskav ali pa v okviru tako imenovane sočutne rabe. Ob tem pa raziskovalci odkrivajo tudi vedno nove učinke že znanih zdravil.

Asist. mag. Mojca Žerjav Tanšek s Pediatrične klinike poudarja, da je za premike na področju zdravljenja redkih bolezni velikokrat ključna iniciativa bolnikov. Mnogi so že povezani v društva in združenja. Naj opozorimo na nekatera: Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi, z limfomom, z levkemijo, Društvo hemofilikov, Zveza slovenskih društev za boj proti raku, Društvo onkoloških bolnikov, Društvo distrofikov, bolnikov s Fabryjevo in Gaucherjevo boleznijo, Društvo za cistično fibrozo in Društvo oseb povezanih z bulozno epidermolizo.


23.03.2023

Dr. Trampuž: Dejansko ne vemo točno, kako je novi koronavirus nastal

Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah


16.03.2023

Preživel hud zaplet po cepljenju proti covidu

»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer


09.03.2023

Dr. Škoberne: Sol in sladkor sta za ledvice strup

Vse več ljudi ima težave z ledvicami


02.03.2023

Farmacevt: Večina zdravil je preizkušena le na moških

Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo


23.02.2023

Študija: Trideset odstotkov manj neželenih učinkov, če je zdravilo prilagojeno genskemu zapisu

Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan


16.02.2023

Dr. Dolinšek: Na voljo so hitri krvni testi za celiakijo

Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki


09.02.2023

Gastroenterolog Vidmar: Bolečino ob kolonoskopiji čuti le vsak deseti in za vsakega poiščemo rešitev

Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?


02.02.2023

Žolčni kamni: Žolčne kolike so boleče, bolnik lahko bruha, ima vročino

Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan


26.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Uživanje prehranskih dopolnil narašča

Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki


19.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Premalo vlaknin in beljakovin

Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije


12.01.2023

Mateja Logar: Covid še vedno hujši od gripe, kaj šele od prehlada

Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?


05.01.2023

Dr. Dolinšek: Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je vedno pogostejša driska

V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi


29.12.2022

Farmacevtka Tina Vida Plavec in kemik Nejc Petek: črevesna mikrobiota vs. fotokemija

Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo


22.12.2022

Slovensko znanje na naslovnici prestižne revije

Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija


15.12.2022

Zdravnica iz Maribora: Ljudje še vedno zbolevajo za težko covidno pljučnico

O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru


08.12.2022

Pljučnica: Vsako senco nad pljuči moramo raziskati

Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic


01.12.2022

»Brez botoksa se take operacije kile sploh ne bi upal lotiti.«

V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil


24.11.2022

Ključ do zdrave in dolge starosti je v imunskem sistemu

Staranje imunskega sistema - drugič


17.11.2022

Staranje imunskega sistema - prvič

Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema


10.11.2022

Covid: Anketirani podpirajo (70%) prezračevanje, izolacijo in maske v zdravstvu ter domovih za starejše

Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom


Stran 5 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov