Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali je zdravljenje z antibiotiki še učinkovito?
Nevarna družina bakterij je kriva za gnojne angine, škrlatinko, šen in celo za vnetje srčnih zaklopk. Vsaka od teh bolezni lahko izbruhne zelo hitro, tudi že v treh dneh po okužbi. Streptococcus pyogenes povzroča tudi vnetje kože poimenovano impetigo, pljučnico in tudi nevarni nekrotizirajoči fasciitis. Gre za hudo vnetje globokih mišičnih ovojnic, ki se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.
Nekatere bakterije izločajo nevaren strup oziroma toksin.
Poznamo že več kot 200 različnih sevov bakterije Streptococcus pyogenes, ki se med seboj le malo razlikujejo. Uvrščamo jih med tako imenovane Gram pozitivne bakterije, ki se po barvanju v laboratoriju obarvajo modro oziroma vijolično.
“Streptococcus pyogenes je v našem okolju še vedno zelo občutljiv na enega od prvih antibiotikov – na penicilin,” pojasnjuje doc. dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Okužba z bakterijo Streptococcus pyogenes se ob jemanju antibiotikov hitro pozdravi. Bolj pozorni moramo biti le, kadar vnetje zdravimo z novejšimi makrolidnimi antibiotiki, kot je azitromicin, saj so nekateri sevi proti njim že razvili odpornost. Preprečimo pa jo lahko že s pazljivostjo pri intimnih kontaktih z obolelimi in ustrezno higieno rok. Možnosti prenosa bakterije smo podrobneje pojasnili v oddaji, v kateri lahko več izveste tudi o znakih in simptomih škrlatinke. To je nalezljiva otroška bolezen, za katero pa lahko zbolimo večkrat v življenju.
916 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ali je zdravljenje z antibiotiki še učinkovito?
Nevarna družina bakterij je kriva za gnojne angine, škrlatinko, šen in celo za vnetje srčnih zaklopk. Vsaka od teh bolezni lahko izbruhne zelo hitro, tudi že v treh dneh po okužbi. Streptococcus pyogenes povzroča tudi vnetje kože poimenovano impetigo, pljučnico in tudi nevarni nekrotizirajoči fasciitis. Gre za hudo vnetje globokih mišičnih ovojnic, ki se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.
Nekatere bakterije izločajo nevaren strup oziroma toksin.
Poznamo že več kot 200 različnih sevov bakterije Streptococcus pyogenes, ki se med seboj le malo razlikujejo. Uvrščamo jih med tako imenovane Gram pozitivne bakterije, ki se po barvanju v laboratoriju obarvajo modro oziroma vijolično.
“Streptococcus pyogenes je v našem okolju še vedno zelo občutljiv na enega od prvih antibiotikov – na penicilin,” pojasnjuje doc. dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Okužba z bakterijo Streptococcus pyogenes se ob jemanju antibiotikov hitro pozdravi. Bolj pozorni moramo biti le, kadar vnetje zdravimo z novejšimi makrolidnimi antibiotiki, kot je azitromicin, saj so nekateri sevi proti njim že razvili odpornost. Preprečimo pa jo lahko že s pazljivostjo pri intimnih kontaktih z obolelimi in ustrezno higieno rok. Možnosti prenosa bakterije smo podrobneje pojasnili v oddaji, v kateri lahko več izveste tudi o znakih in simptomih škrlatinke. To je nalezljiva otroška bolezen, za katero pa lahko zbolimo večkrat v življenju.
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Neveljaven email naslov