Označevanje alergenov v hrani

Od konca lanskega leta velja uredba, da morajo proizvajalci in ponudniki hrane na vidnem mestu označiti vse sestavine, ki lahko pri ljudeh povzročijo alergijsko reakcijo. Uredba ureja označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih. Seveda pa mora biti jasno prikazana tudi sestava prehrambenih izdelkov na trgovskih policah.

Na seznamu je 14 proizvodov in sestavin – od žit, ki vsebujejo gluten, do mehkužcev – katerih prisotnost v hrani in jedeh mora biti jasno označena.

Gospod Andrej iz Brezovice pri Ljubljani pravi, da je ta ukrep dober in dobrodošel. Ko je dopolnil 50 let, so namreč zdravniki odkrili, da je alergičen na moko. Že ob najmanjši količini moke v hrani se njegovo telo odzove s hitro in zelo burno reakcijo, ki se začne z rdečimi izpuščaji na koži, slabostjo in težkim dihanjem, v končni fazi pa izgubi zavest. Vse to v le nekaj minutah.

“Ob zadnjem napadu mi je sin dobesedno rešil življenje, ker mi je pravočasno vbrizgal adrenalin,” v oddaji Ultrazvok pripoveduje gospod Andrej, 58 let, ki je imel do zdaj srečo, da so mu v kritičnih trenutkih, ko bi lahko tudi izgubil življenje, na pomoč priskočili njegovi bližnji.

Prav zaradi hudih možnih posledic zdravnica Mihaela Zidarn s Klinike Golnik pozdravlja uredbo, po kateri morajo proizvajalci in ponudniki hrane na vidnem mestu označiti vse sestavine, ki lahko pri ljudeh povzročijo alergijsko oziroma preobčutljivostno reakcijo. Življenje ogroža anafilaksija, do katere pride zelo kmalu po stiku z alergenom – lahko že med samim uživanjem hrane. Ljudje smo alergični na zelo različne sestavine oziroma snovi v hrani.

V Sloveniji smo najbolj pogosto alergični na moko, jajca in mleko. Sledijo arašidi in oreščki.

Prehrana gospoda Andreja ne sme vsebovati niti miligrama moke – čisto nič. Kar pa ni vedno lahko. Zoper alergijo na moko tudi ni na voljo nobenih zdravil, ki bi jih zdravniki lahko predpisali. Alergija bo gospoda Andreja spremljala do konca življenja, kar obremenjuje tako njega kot tudi njegove bližnje.