Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi na kolo za zdravo telo?
V strokovni reviji Zdravniški Vestnik je pozornost vzbudil članek z naslovom Kolesarstvo in erektilna disfunkcija. V njem je zdravnica in gostja oddaje Ultrazvok Ina Šibli zapisala, da v zadnjem času vzbujajo skrb raziskave, ki kažejo, da kolesarjenje – rekreativno ali športno – lahko pri mlajših moških povzroči težave z erekcijo.
Več kot 3 ure kolesarjenja na teden se je izkazalo kot dejavnik tveganja za razvoj erektilne disfunkcije.
Znani so izsledki ameriške študije iz leta 2001, v kateri so primerjali tri skupine moških starih med 40 in 70 let. V prvi skupini so bili moški, ki kolesarijo več kot tri ure na teden, v drugi tisti, ki kolesarijo manj kot tri ure tedensko, v tretjo skupino pa so uvrstili moške, ki se ne ukvarjajo z nobeno športno aktivnostjo. Kaj so pokazali rezultati raziskave? Težave z erekcijo je imelo kar 21 odstotkov moških, ki ne izvajajo nobene športne aktivnosti – v primerjavi s 17 odstotki tistih, ki so kolesarili več kot 3 ure na teden. Vendar pa je ob tem ključen podatek o motnjah erekcije za skupino moških, ki so kolesarili, vendar manj kot 3 ure tedensko. V tej skupini je imelo erektilno disfunkcijo le 11 odstotkov moških – torej manj od skupine, ki je kolesarila več.
Ameriška študija, v kateri so leta 2005 primerjali kolesarje in plavalce, je pokazala, da je erektilna disfunkcija med kolesarji dvakrat pogostejša.
Težave z erekcijo?
Erektilna disfunkcija je nezmožnost doseganja ali vzdrževanja zadostne erekcije za uspešen spolni odnos. Pogostost sicer s starostjo narašča, o težavah z erekcijo pa poroča od 4 do 20 odstotkov moških. Motnje erekcije so največkrat posledica srčno-žilnih, hormonskih in nevroloških obolenj ter motenj.
Razlogi, ki kolesarjenje omenjajo kot možnost za njihov nastanek, še niso povsem pojasnjeni. Zdravniki pa domnevajo, da tičijo v mehanskem draženju žil in živcev v medenici, ki prehranjujejo in oživčujejo penis. Krivca iščejo v obliki kolesarskih sedežev in tudi v položaju kolesarjev na kolesu.
Kolesarjenje z gorskim kolesom je za pojav erektilne disfunkcije bolj tvegano od vožnje s cestnim kolesom.
Priporočila zdravnikov?
Čeprav študij, ki kažejo na povezanost med kolesarjenjem in težavami z erekcijo, še ni veliko, pa se raziskovalci že strinjajo glede osnovnih ukrepov, ki naj bi jih kolesarji upoštevali. Med drugim priporočajo povečanje površine sedeža, ki naj bi bil hkrati tudi čim bolj trd. Če pa že izbiramo med sedežem, obloženim z gelom ali peno, je boljša izbira sedeža, ki je polnjen z gelom. Sedež naj bo nastavljen vodoravno, kot med sedežem in kolesarjevim telesom pa naj bo 90-stopinjski. Normalno prekrvavitev penisa povrne tudi občasno kolesarjenje stoje.
916 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Vsi na kolo za zdravo telo?
V strokovni reviji Zdravniški Vestnik je pozornost vzbudil članek z naslovom Kolesarstvo in erektilna disfunkcija. V njem je zdravnica in gostja oddaje Ultrazvok Ina Šibli zapisala, da v zadnjem času vzbujajo skrb raziskave, ki kažejo, da kolesarjenje – rekreativno ali športno – lahko pri mlajših moških povzroči težave z erekcijo.
Več kot 3 ure kolesarjenja na teden se je izkazalo kot dejavnik tveganja za razvoj erektilne disfunkcije.
Znani so izsledki ameriške študije iz leta 2001, v kateri so primerjali tri skupine moških starih med 40 in 70 let. V prvi skupini so bili moški, ki kolesarijo več kot tri ure na teden, v drugi tisti, ki kolesarijo manj kot tri ure tedensko, v tretjo skupino pa so uvrstili moške, ki se ne ukvarjajo z nobeno športno aktivnostjo. Kaj so pokazali rezultati raziskave? Težave z erekcijo je imelo kar 21 odstotkov moških, ki ne izvajajo nobene športne aktivnosti – v primerjavi s 17 odstotki tistih, ki so kolesarili več kot 3 ure na teden. Vendar pa je ob tem ključen podatek o motnjah erekcije za skupino moških, ki so kolesarili, vendar manj kot 3 ure tedensko. V tej skupini je imelo erektilno disfunkcijo le 11 odstotkov moških – torej manj od skupine, ki je kolesarila več.
Ameriška študija, v kateri so leta 2005 primerjali kolesarje in plavalce, je pokazala, da je erektilna disfunkcija med kolesarji dvakrat pogostejša.
Težave z erekcijo?
Erektilna disfunkcija je nezmožnost doseganja ali vzdrževanja zadostne erekcije za uspešen spolni odnos. Pogostost sicer s starostjo narašča, o težavah z erekcijo pa poroča od 4 do 20 odstotkov moških. Motnje erekcije so največkrat posledica srčno-žilnih, hormonskih in nevroloških obolenj ter motenj.
Razlogi, ki kolesarjenje omenjajo kot možnost za njihov nastanek, še niso povsem pojasnjeni. Zdravniki pa domnevajo, da tičijo v mehanskem draženju žil in živcev v medenici, ki prehranjujejo in oživčujejo penis. Krivca iščejo v obliki kolesarskih sedežev in tudi v položaju kolesarjev na kolesu.
Kolesarjenje z gorskim kolesom je za pojav erektilne disfunkcije bolj tvegano od vožnje s cestnim kolesom.
Priporočila zdravnikov?
Čeprav študij, ki kažejo na povezanost med kolesarjenjem in težavami z erekcijo, še ni veliko, pa se raziskovalci že strinjajo glede osnovnih ukrepov, ki naj bi jih kolesarji upoštevali. Med drugim priporočajo povečanje površine sedeža, ki naj bi bil hkrati tudi čim bolj trd. Če pa že izbiramo med sedežem, obloženim z gelom ali peno, je boljša izbira sedeža, ki je polnjen z gelom. Sedež naj bo nastavljen vodoravno, kot med sedežem in kolesarjevim telesom pa naj bo 90-stopinjski. Normalno prekrvavitev penisa povrne tudi občasno kolesarjenje stoje.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Neveljaven email naslov