Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z bakterijo Helicobacter pylori je okužena polovica svetovnega prebivalstva.
Helicobacter pylori spremlja človeka že več deset tisoč let. Odkrit pa je bil šele leta 1982, saj so strokovnjaki dolgo menili, da je nemogoče, da bi lahko katerakoli bakterija živela v kislem okolju človekovega želodca. A so se motili. Helicobactru pylori kislo okolje ustreza in se je nanj dobro prilagodil. Strokovnjaki ocenjujejo, da je s Helicobactrom pylori okužena polovica svetovnega prebivalstva.
Za Slovenijo velja, da se je v zadnjih petnajstih letih delež okuženih prepolovil – iz 50 na 25 odstotkov. Zaslugo lahko pripišemo učinkovitemu zdravljenju in ustrezni higieni.
Čeprav okužba sega že v otroštvo, pa večina ljudi zanjo ne ve, saj jim bakterija ne povzroča nobenih težav. Pri vseh pa ni tako. Pri dvajsetih odstotkih se lahko okužba s Helicobacter Pylori resno akutno ali kronično zaplete.
Helicobacter pylori lahko povzroči razjedo na želodcu ali dvanajstniku, kronično vnetje želodčne sluznice – gastritis, poveča pa tudi tveganje za nastanek želodčnega raka.
Zdravnica Barbara Sodin iz Splošne bolnišnice Celje opaža, da se je uspešnost zdravljenja okužbe s Helicobactrom pylori v zadnjih letih zmanjšala, saj je ta bakterija, kot že mnoge druge, vedno bolj odporna proti antibiotikom. Zato je treba zdravljenje skrbno načrtovati in spremljati.
908 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Z bakterijo Helicobacter pylori je okužena polovica svetovnega prebivalstva.
Helicobacter pylori spremlja človeka že več deset tisoč let. Odkrit pa je bil šele leta 1982, saj so strokovnjaki dolgo menili, da je nemogoče, da bi lahko katerakoli bakterija živela v kislem okolju človekovega želodca. A so se motili. Helicobactru pylori kislo okolje ustreza in se je nanj dobro prilagodil. Strokovnjaki ocenjujejo, da je s Helicobactrom pylori okužena polovica svetovnega prebivalstva.
Za Slovenijo velja, da se je v zadnjih petnajstih letih delež okuženih prepolovil – iz 50 na 25 odstotkov. Zaslugo lahko pripišemo učinkovitemu zdravljenju in ustrezni higieni.
Čeprav okužba sega že v otroštvo, pa večina ljudi zanjo ne ve, saj jim bakterija ne povzroča nobenih težav. Pri vseh pa ni tako. Pri dvajsetih odstotkih se lahko okužba s Helicobacter Pylori resno akutno ali kronično zaplete.
Helicobacter pylori lahko povzroči razjedo na želodcu ali dvanajstniku, kronično vnetje želodčne sluznice – gastritis, poveča pa tudi tveganje za nastanek želodčnega raka.
Zdravnica Barbara Sodin iz Splošne bolnišnice Celje opaža, da se je uspešnost zdravljenja okužbe s Helicobactrom pylori v zadnjih letih zmanjšala, saj je ta bakterija, kot že mnoge druge, vedno bolj odporna proti antibiotikom. Zato je treba zdravljenje skrbno načrtovati in spremljati.
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Neveljaven email naslov