Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bolečina, oteklina in nezmožnost gibanja so značilni znaki poškodbe.
Poškodbe ahilove tetive so pogoste spremljevalke profesionalnih in rekreativnih športnikov. Močna kita na spodnjem delu noge je zelo obremenjena pri teku in nekaterih drugih atletskih disciplinah ter tudi pri številnih ekipnih športih.
Nezmožnost normalnega gibanja spodnjega dela noge, gležnja in stopala, otekanje ter bolečina so najbolj značilni znaki poškodbe ahilove tetive.
Na poškodbo ahilove tetive nas opozori bolečina, izpostavlja prof. dr. Andrej Čretnik iz UKC Maribor. Sprva jo čutimo pred ogrevanjem, kasneje ves čas športne aktivnosti, nato pa ne izgine niti med mirovanjem.
Tendinopatija je izraz, s katerim zdravniki poimenujejo poškodbo tetive. Le ta je lahko akutna – kot je na primer vnetje – ali kronična.
Razveseljiv je podatek, da se več kot 95 odstotkov poškodb ahilove tetive – tudi če so že kronične – lahko pozdravi brez kirurškega posega.
Odločitev za vrsto terapije je odvisna od stopnje poškodbe ahilove tetive. Velikokrat sta dovolj že mirovanje in počitek. Po besedah prof. dr. Andreja Čretnika iz UKC Maribor je najboljši tako imenovani aktivni počitek. Možen je tudi kirurški poseg. Celjenje po operaciji je dolgotrajno, sama rehabilitacija poškodbe ahilove tetive pa zahteva kar nekaj časa.
Tudi za poškodbe ahilove tetive velja, da jih je bolje preprečevati, kot zdraviti. Torej preventiva na prvem mestu. Na tek ali drugo športno aktivnost se je najprej treba ustrezno pripraviti – najprej ogrevanje in raztezanje ter nato krepitev tako tetiv kot tudi mišic.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Bolečina, oteklina in nezmožnost gibanja so značilni znaki poškodbe.
Poškodbe ahilove tetive so pogoste spremljevalke profesionalnih in rekreativnih športnikov. Močna kita na spodnjem delu noge je zelo obremenjena pri teku in nekaterih drugih atletskih disciplinah ter tudi pri številnih ekipnih športih.
Nezmožnost normalnega gibanja spodnjega dela noge, gležnja in stopala, otekanje ter bolečina so najbolj značilni znaki poškodbe ahilove tetive.
Na poškodbo ahilove tetive nas opozori bolečina, izpostavlja prof. dr. Andrej Čretnik iz UKC Maribor. Sprva jo čutimo pred ogrevanjem, kasneje ves čas športne aktivnosti, nato pa ne izgine niti med mirovanjem.
Tendinopatija je izraz, s katerim zdravniki poimenujejo poškodbo tetive. Le ta je lahko akutna – kot je na primer vnetje – ali kronična.
Razveseljiv je podatek, da se več kot 95 odstotkov poškodb ahilove tetive – tudi če so že kronične – lahko pozdravi brez kirurškega posega.
Odločitev za vrsto terapije je odvisna od stopnje poškodbe ahilove tetive. Velikokrat sta dovolj že mirovanje in počitek. Po besedah prof. dr. Andreja Čretnika iz UKC Maribor je najboljši tako imenovani aktivni počitek. Možen je tudi kirurški poseg. Celjenje po operaciji je dolgotrajno, sama rehabilitacija poškodbe ahilove tetive pa zahteva kar nekaj časa.
Tudi za poškodbe ahilove tetive velja, da jih je bolje preprečevati, kot zdraviti. Torej preventiva na prvem mestu. Na tek ali drugo športno aktivnost se je najprej treba ustrezno pripraviti – najprej ogrevanje in raztezanje ter nato krepitev tako tetiv kot tudi mišic.
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Neveljaven email naslov