Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Diagnoza: Alergijski kontaktni dermatitis
Izpuščaj, rdečica, luščenje, srbež. Taka reakcija kože nas včasih doleti povsem nepričakovano. Pojavi se namreč ob stiku s snovmi, ki drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav. Povzročajo ga kemikalije, ki so v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki, v kovinah, iz katerih izdelujejo nakit; alergen je lahko celo skrit v barvi začasne tetovaže.
“Alergijski kontaktni dermatitis je ena najpogostejših kožnih bolezni,” izpostavlja prof. dr. Tomaž Lunder iz UKC Ljubljana.
Največ ljudi z alergijskim kontaktnim dermatitisom, ki je poznan tudi kot ekcem, je preobčutljivih na nikelj, sledijo snovi v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki. Pogost alergen je še krom, ki je v cementu, usnju in kromiranih kovinah, težave pa lahko povzročajo tudi snovi, ki so dodane gumi in pa sestavine, ki so v barvi za lase.
Dermatologi lahko diagnozo postavijo že med pogovorom s pacientom in s skrbnim pregledom sprememb na koži. Katera snov je povzročila reakcijo, pa ugotovijo s pomočjo kožnega testa – gre za tako imenovano krpično ali epikutano testiranje, kot strokovno rečejo zdravniki.
Krpični ali tako imenovani epikutani test - z njim zdravniki ugotovijo, katera snov ob stiku s kožo povzroči neželeno reakcijo.
foto: JanPolak/ WikimediaCommons, cc
Stiku s snovjo, na katero smo alergični, se je treba izogibati in jo, če je le mogoče, odstraniti iz našega okolja.
Alergijski kontaktni dermatitis je ena najpogostejših kožnih bolezni. Podatki kažejo, da je med vsemi bolniki s kožnimi boleznimi kar do deset odstotkov bolnikov z alergijskim kontaktnim dermatitisom. Bolezen se pojavlja v vseh starostnih skupinah, nekoliko pogostejša pa je pri ženskah.
908 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Diagnoza: Alergijski kontaktni dermatitis
Izpuščaj, rdečica, luščenje, srbež. Taka reakcija kože nas včasih doleti povsem nepričakovano. Pojavi se namreč ob stiku s snovmi, ki drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav. Povzročajo ga kemikalije, ki so v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki, v kovinah, iz katerih izdelujejo nakit; alergen je lahko celo skrit v barvi začasne tetovaže.
“Alergijski kontaktni dermatitis je ena najpogostejših kožnih bolezni,” izpostavlja prof. dr. Tomaž Lunder iz UKC Ljubljana.
Največ ljudi z alergijskim kontaktnim dermatitisom, ki je poznan tudi kot ekcem, je preobčutljivih na nikelj, sledijo snovi v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki. Pogost alergen je še krom, ki je v cementu, usnju in kromiranih kovinah, težave pa lahko povzročajo tudi snovi, ki so dodane gumi in pa sestavine, ki so v barvi za lase.
Dermatologi lahko diagnozo postavijo že med pogovorom s pacientom in s skrbnim pregledom sprememb na koži. Katera snov je povzročila reakcijo, pa ugotovijo s pomočjo kožnega testa – gre za tako imenovano krpično ali epikutano testiranje, kot strokovno rečejo zdravniki.
Krpični ali tako imenovani epikutani test - z njim zdravniki ugotovijo, katera snov ob stiku s kožo povzroči neželeno reakcijo.
foto: JanPolak/ WikimediaCommons, cc
Stiku s snovjo, na katero smo alergični, se je treba izogibati in jo, če je le mogoče, odstraniti iz našega okolja.
Alergijski kontaktni dermatitis je ena najpogostejših kožnih bolezni. Podatki kažejo, da je med vsemi bolniki s kožnimi boleznimi kar do deset odstotkov bolnikov z alergijskim kontaktnim dermatitisom. Bolezen se pojavlja v vseh starostnih skupinah, nekoliko pogostejša pa je pri ženskah.
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Neveljaven email naslov