Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšna je pričakovana življenjska doba?
Kakšno je zdravje slovenskih petdesetletnikov? Z zdravnico Tatjano Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pregledali slovenske in evropske študije ter primerjali relevantne statistične podatke.
Po petdesetem letu so pogostejša srčno-žilna in rakava obolenja, vendar šele na drugem in tretjem mestu. Najpogostejše so kostno-mišične težave.
Ljudje se po petdesetem letu starosti pogosteje kot prej srečujejo z različnimi zdravstvenimi težavami. »Takrat se začnejo zdravje in kronične bolezni slabšati,« pravi specialistka socialne medicine in javnega zdravja Tatjana Kofol Bric. Podatki iz študij ji pritrjujejo. Pogosta znanilca zdravstvenih težav sta visok krvni tlak in zvišana koncentracija sladkorja ter holesterola v krvi.
Zdravstvene težave po petdesetem letu starosti so velikokrat posledica nezdravega življenjskega sloga; predvsem kajenja, uživanja alkohola in telesne neaktivnosti. SVIT, DORA in ZORA so brezplačni preventivni presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki, raka dojk in raka na materničnem vratu.
Raziskave kažejo, da 40 odstotkov k izboljšanju in ohranjanju zdravja prispeva napredek medicine, kar 60 odstotkov pa preventivna dejavnost, ki obsega tudi lastno skrb za zdravje in s tem povezan zdrav življenjski slog.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Kakšna je pričakovana življenjska doba?
Kakšno je zdravje slovenskih petdesetletnikov? Z zdravnico Tatjano Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pregledali slovenske in evropske študije ter primerjali relevantne statistične podatke.
Po petdesetem letu so pogostejša srčno-žilna in rakava obolenja, vendar šele na drugem in tretjem mestu. Najpogostejše so kostno-mišične težave.
Ljudje se po petdesetem letu starosti pogosteje kot prej srečujejo z različnimi zdravstvenimi težavami. »Takrat se začnejo zdravje in kronične bolezni slabšati,« pravi specialistka socialne medicine in javnega zdravja Tatjana Kofol Bric. Podatki iz študij ji pritrjujejo. Pogosta znanilca zdravstvenih težav sta visok krvni tlak in zvišana koncentracija sladkorja ter holesterola v krvi.
Zdravstvene težave po petdesetem letu starosti so velikokrat posledica nezdravega življenjskega sloga; predvsem kajenja, uživanja alkohola in telesne neaktivnosti. SVIT, DORA in ZORA so brezplačni preventivni presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki, raka dojk in raka na materničnem vratu.
Raziskave kažejo, da 40 odstotkov k izboljšanju in ohranjanju zdravja prispeva napredek medicine, kar 60 odstotkov pa preventivna dejavnost, ki obsega tudi lastno skrb za zdravje in s tem povezan zdrav življenjski slog.
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Neveljaven email naslov