Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati slovenske študije
Odvisnost od alkohola je bolezen, ki jo je mogoče zdraviti in premagati. Raziskave namreč potrjujejo, da je še eno leto po intenzivni terapiji treznih kar od štirideset do šestdeset odstotkov pacientov. Zdravljenje je proces, ki poteka v več fazah in obsega različne pristope; potrebna je tudi psihoterapevtska pomoč. Klinična psihologinja dr. Saša Ucman z Enote za krizne intervencije Psihiatrične klinike Ljubljana je preučevala tri lastnosti oseb, odvisnih od alkohola: njihovo samopodobo, samospoštovanje in čustveno inteligentnost.
Strokovnjaki pravijo, da imajo posamezniki, ki so odvisni od alkohola, o sebi slabo mnenje.
Samopodoba, samospoštovanje in čustvena inteligentnost pomembno vplivajo na telesno in duševno zdravje ljudi. Nizko in negativno mnenje o sebi ter nezmožnost upravljanja s čustvi lahko povzročijo številne zaplete – depresijo, anksioznost,odvisnost od alkohola.
Klinična psihologinja dr. Saša Ucman je v raziskavo vključila več kot 500 ljudi. Primerjala je štiri skupine: prvo so sestavljale osebe odvisne od alkohola, drugo osebe odvisne od prepovedanih drog, v tretji skupini so bile osebe z motnjami hranjenja, četrta skupina pa je bila kontrolna – sestavljali so jo udeleženci brez katerekoli odvisnosti ali motnje hranjenja. Podatki so pokazali, da imajo osebe, odvisne od alkohola, nižjo samopodobo, samospoštovanje in čustveno inteligentnost od splošne populacije.
Raziskava je razkrila še, da imajo osebe, odvisne od alkohola, podobno nizko samopodobo, samospoštovanje in čustveno inteligentnost kot odvisniki od prepovedanih drog. Najnižje pa so se ocenile osebe z motnjami hranjenja. Dr. Ucman upa, da bodo ti podatki v pomoč pri dopolnjevanju programov zdravljenja alkoholne odvisnosti.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Rezultati slovenske študije
Odvisnost od alkohola je bolezen, ki jo je mogoče zdraviti in premagati. Raziskave namreč potrjujejo, da je še eno leto po intenzivni terapiji treznih kar od štirideset do šestdeset odstotkov pacientov. Zdravljenje je proces, ki poteka v več fazah in obsega različne pristope; potrebna je tudi psihoterapevtska pomoč. Klinična psihologinja dr. Saša Ucman z Enote za krizne intervencije Psihiatrične klinike Ljubljana je preučevala tri lastnosti oseb, odvisnih od alkohola: njihovo samopodobo, samospoštovanje in čustveno inteligentnost.
Strokovnjaki pravijo, da imajo posamezniki, ki so odvisni od alkohola, o sebi slabo mnenje.
Samopodoba, samospoštovanje in čustvena inteligentnost pomembno vplivajo na telesno in duševno zdravje ljudi. Nizko in negativno mnenje o sebi ter nezmožnost upravljanja s čustvi lahko povzročijo številne zaplete – depresijo, anksioznost,odvisnost od alkohola.
Klinična psihologinja dr. Saša Ucman je v raziskavo vključila več kot 500 ljudi. Primerjala je štiri skupine: prvo so sestavljale osebe odvisne od alkohola, drugo osebe odvisne od prepovedanih drog, v tretji skupini so bile osebe z motnjami hranjenja, četrta skupina pa je bila kontrolna – sestavljali so jo udeleženci brez katerekoli odvisnosti ali motnje hranjenja. Podatki so pokazali, da imajo osebe, odvisne od alkohola, nižjo samopodobo, samospoštovanje in čustveno inteligentnost od splošne populacije.
Raziskava je razkrila še, da imajo osebe, odvisne od alkohola, podobno nizko samopodobo, samospoštovanje in čustveno inteligentnost kot odvisniki od prepovedanih drog. Najnižje pa so se ocenile osebe z motnjami hranjenja. Dr. Ucman upa, da bodo ti podatki v pomoč pri dopolnjevanju programov zdravljenja alkoholne odvisnosti.
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov