Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posttravmatska stresna motnja kot odziv na zelo hude dogodke
Hudi dogodki, zlorabe in travme pogosto zaznamujejo človeka za celo življenje. Občutek življenjske ogroženosti in hkrati nemoči pustita v duši globoke sledi. Travmatični dogodki se vračajo v spomin in prizadetemu ne dajo miru. V obliki »flash backov« jih podoživlja znova in znova. Doživlja strah, zaskrbljenost, močan občutek krivde, jezo, mučijo ga nočne more. Posttravmatska stresna motnja se razvije kot zakasnel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne dogodke.
Skrbeti nas mora zlasti podatek, da se neprepoznana in nezdravljena posttravmatska stresna motnja pogosto prelevi v tesnobnost, depresijo, odvisnost od alkohola in druge psihosomatske težave. (psiholog in psihoterapevt prof. dr. Robert Masten)
Posilstvo, ugrabitev, mučenje, vojne grozote, smrt, prometna nesreča, naravne katastrofe. To so dogodki, ki lahko vodijo k posttravmatski stresni motnji in grobo posežejo v življenjski tok posameznikov.
Ali lahko posttravmatsko stresno motnjo sploh preprečimo? Ali poznamo zaščitne dejavnike?
Ljudje se na travmatične dogodke odzovemo zelo različno. Pri nekaterih se posttravmatska stresna motnja sploh ne razvije, pri drugih po začetnih simptomih izzveni sama od sebe. Problem pa je za tiste, pri katerih kar vztraja in vztraja. Žal za posttravmatsko stresno motnjo ne velja, da čas celi vse rane. Najbolj boleče lahko ostanejo. Kronične posttravmatske stresne motnje, ne moremo premagati sami. Poiskati moramo ustrezno strokovno pomoč. Kot najbolj učinkovita oblika psihoterapije za obvladovanje posledic posttravmatske stresne motnje se je izkazala kognitivo-vedenjska terapija.
906 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Posttravmatska stresna motnja kot odziv na zelo hude dogodke
Hudi dogodki, zlorabe in travme pogosto zaznamujejo človeka za celo življenje. Občutek življenjske ogroženosti in hkrati nemoči pustita v duši globoke sledi. Travmatični dogodki se vračajo v spomin in prizadetemu ne dajo miru. V obliki »flash backov« jih podoživlja znova in znova. Doživlja strah, zaskrbljenost, močan občutek krivde, jezo, mučijo ga nočne more. Posttravmatska stresna motnja se razvije kot zakasnel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne dogodke.
Skrbeti nas mora zlasti podatek, da se neprepoznana in nezdravljena posttravmatska stresna motnja pogosto prelevi v tesnobnost, depresijo, odvisnost od alkohola in druge psihosomatske težave. (psiholog in psihoterapevt prof. dr. Robert Masten)
Posilstvo, ugrabitev, mučenje, vojne grozote, smrt, prometna nesreča, naravne katastrofe. To so dogodki, ki lahko vodijo k posttravmatski stresni motnji in grobo posežejo v življenjski tok posameznikov.
Ali lahko posttravmatsko stresno motnjo sploh preprečimo? Ali poznamo zaščitne dejavnike?
Ljudje se na travmatične dogodke odzovemo zelo različno. Pri nekaterih se posttravmatska stresna motnja sploh ne razvije, pri drugih po začetnih simptomih izzveni sama od sebe. Problem pa je za tiste, pri katerih kar vztraja in vztraja. Žal za posttravmatsko stresno motnjo ne velja, da čas celi vse rane. Najbolj boleče lahko ostanejo. Kronične posttravmatske stresne motnje, ne moremo premagati sami. Poiskati moramo ustrezno strokovno pomoč. Kot najbolj učinkovita oblika psihoterapije za obvladovanje posledic posttravmatske stresne motnje se je izkazala kognitivo-vedenjska terapija.
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Neveljaven email naslov