Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Molekule življenja

01.10.2015


Osupljiva spoznanja s področja biokemije in molekularne biologije

Prof. dr. Andrej Šali …

… s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. V središču zanimanja dr. Šalija so proteini – beljakovine.

Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc

Računalniški programi analizirajo podatke pridobljene s poskusi in statističnimi analizami, vključno s teoretičnimi dognanji. Tako je pred strokovnjaki celovita informacija o zgradbi in dinamiki kompleksnih proteinskih sistemov.

Odpre se pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Dr. Šali izpostavlja primer zdravila za srpastocelično anemijo – genetsko bolezen, ki poškoduje človekove rdeče krvničke – eritrocite.

Krvna slika bolnika s srpastocelično anemijo. Zaradi poškodovane membrane eritrociti zastajajo v žilah.

foto: VivCaruna/ Flickr, cc

Strokovnjaki so zdravilo za srpastocelično anemijo najprej razvili s pomočjo računalniškega programa.

Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc

Prof. dr. Andras Nagy …

Zelo obetavni so izsledki raziskovalne skupine, ki jo na Univerzi v Torontu vodi imunolog prof. dr. Andras Nagy. Na miškah preverjajo možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ, kar bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini. 

Prof. dr. Andras Nagy:» Možno je, da bomo ustvarili celo boljše celice od naših lastnih.«

foto: Slovensko biokemijsko društvo

» Iz kožnih celic bomo lahko ustvarili celice, ki bodo proizvajale inzulin, iz jetrnih celic pa bomo izdelali živčna vlakna,« je navdušen dr. Nagy. Pravi, da so nam dane številne možnosti, da ustvarimo celice, ki jih bomo lahko uporabili za tako imenovano nadomestno celično terapijo. Z njimi bomo zdravili bolezenska stanja, ki so povezana s propadanjem celic in tkiv; kot so sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenjače in še številne druge … tudi Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Lahko bomo zdravili obolenja, ki so za zdaj še neozdravljiva.

Predvidevam, da smo z današnjimi metodami – na primer z genetskim inženiringom – sposobni razumeti, kako celice delujejo, kako se vedejo. S tem védenjem lahko izdelamo še boljše celice. To je nadvse vznemirljivo! Sam se veselim ustvarjanja  teh posebnih celic. dr. Nagy

Ob tem pa dr. Nagy izpostavlja, da se moramo izogniti najmanjši možnosti, da bi bolnikom škodovali, pa čeprav nevede. Celice bi se lahko namreč začele vesti sovražno in oblikovale tumor. Zato moramo biti pozorni in matične celice uporabiti previdno ter premišljeno. Povsem moramo biti prepričani, da bolezni ne bodo povzročale, ampak jih bodo zdravile.

» Žal nekatere klinike, ki jih ti pomisleki glede varnosti ne skrbijo preveč, za veliko denarja že ponujajo tako imenovano »terapijo« z matičnimi celicami,« opozarja prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu. Po njegovem mnenju s tem le izkoriščajo stisko neozdravljivo bolnih pacientov, ki so se znašli v brezizhodnem položaju. »V upanju, da bodo ozdraveli, veliko plačujejo za nepreizkušene, neraziskane in nepotrjene terapije. To je zelo nevarno,« svari prof. Nagy.

Prof. dr. Janko Kos …

Oba vrhunska strokovnjaka – dr. Šali in dr. Nagy – sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference Molecules of life – Molekule življenja v Portorožu. Po besedah predsednika slovenskega biokemijskega društva prof. dr. Janka Kosa je bila konferenca priložnost za seznanitev z novejšimi raziskavami in izmenjavo informacij s področja biokemije in molekularne biologije.

Prof. dr. Janko Kos za govornico konference. Portorož, 16. - 19. september 2015.

foto: Slovensko biokemijsko društvo

Novost letošnjega srečanja so bila predavanja s področja lipidomike.

 

 


Ultrazvok

906 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Molekule življenja

01.10.2015


Osupljiva spoznanja s področja biokemije in molekularne biologije

Prof. dr. Andrej Šali …

… s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. V središču zanimanja dr. Šalija so proteini – beljakovine.

Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc

Računalniški programi analizirajo podatke pridobljene s poskusi in statističnimi analizami, vključno s teoretičnimi dognanji. Tako je pred strokovnjaki celovita informacija o zgradbi in dinamiki kompleksnih proteinskih sistemov.

Odpre se pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Dr. Šali izpostavlja primer zdravila za srpastocelično anemijo – genetsko bolezen, ki poškoduje človekove rdeče krvničke – eritrocite.

Krvna slika bolnika s srpastocelično anemijo. Zaradi poškodovane membrane eritrociti zastajajo v žilah.

foto: VivCaruna/ Flickr, cc

Strokovnjaki so zdravilo za srpastocelično anemijo najprej razvili s pomočjo računalniškega programa.

Foto: ismb/ WikimediaCommons, cc

Prof. dr. Andras Nagy …

Zelo obetavni so izsledki raziskovalne skupine, ki jo na Univerzi v Torontu vodi imunolog prof. dr. Andras Nagy. Na miškah preverjajo možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ, kar bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini. 

Prof. dr. Andras Nagy:» Možno je, da bomo ustvarili celo boljše celice od naših lastnih.«

foto: Slovensko biokemijsko društvo

» Iz kožnih celic bomo lahko ustvarili celice, ki bodo proizvajale inzulin, iz jetrnih celic pa bomo izdelali živčna vlakna,« je navdušen dr. Nagy. Pravi, da so nam dane številne možnosti, da ustvarimo celice, ki jih bomo lahko uporabili za tako imenovano nadomestno celično terapijo. Z njimi bomo zdravili bolezenska stanja, ki so povezana s propadanjem celic in tkiv; kot so sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenjače in še številne druge … tudi Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Lahko bomo zdravili obolenja, ki so za zdaj še neozdravljiva.

Predvidevam, da smo z današnjimi metodami – na primer z genetskim inženiringom – sposobni razumeti, kako celice delujejo, kako se vedejo. S tem védenjem lahko izdelamo še boljše celice. To je nadvse vznemirljivo! Sam se veselim ustvarjanja  teh posebnih celic. dr. Nagy

Ob tem pa dr. Nagy izpostavlja, da se moramo izogniti najmanjši možnosti, da bi bolnikom škodovali, pa čeprav nevede. Celice bi se lahko namreč začele vesti sovražno in oblikovale tumor. Zato moramo biti pozorni in matične celice uporabiti previdno ter premišljeno. Povsem moramo biti prepričani, da bolezni ne bodo povzročale, ampak jih bodo zdravile.

» Žal nekatere klinike, ki jih ti pomisleki glede varnosti ne skrbijo preveč, za veliko denarja že ponujajo tako imenovano »terapijo« z matičnimi celicami,« opozarja prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu. Po njegovem mnenju s tem le izkoriščajo stisko neozdravljivo bolnih pacientov, ki so se znašli v brezizhodnem položaju. »V upanju, da bodo ozdraveli, veliko plačujejo za nepreizkušene, neraziskane in nepotrjene terapije. To je zelo nevarno,« svari prof. Nagy.

Prof. dr. Janko Kos …

Oba vrhunska strokovnjaka – dr. Šali in dr. Nagy – sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference Molecules of life – Molekule življenja v Portorožu. Po besedah predsednika slovenskega biokemijskega društva prof. dr. Janka Kosa je bila konferenca priložnost za seznanitev z novejšimi raziskavami in izmenjavo informacij s področja biokemije in molekularne biologije.

Prof. dr. Janko Kos za govornico konference. Portorož, 16. - 19. september 2015.

foto: Slovensko biokemijsko društvo

Novost letošnjega srečanja so bila predavanja s področja lipidomike.

 

 


01.06.2023

Na Kitajskem velik val okužb s koronavirusom; ta različica že v Sloveniji

Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)


25.05.2023

Osnovna hrana črevesne mikrobiote so vlaknine in posebni sladkorji

Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?


18.05.2023

Osebna izkušnja: Sprejem v psihiatrično bolnišnico

Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo


11.05.2023

Zamaščenost jeter je posledica preobremenitve

Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?


04.05.2023

Z laserjem do brezbolečega zdravljenja kariesa in parodontoze?

O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)


27.04.2023

Ginekolog Vid Janša navdušuje s študijo o endometriozi

Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo


20.04.2023

Osebna izkušnja: Pregled prostate

Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate


13.04.2023

Kakšne vrste porod je za vas najboljši?

V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi


06.04.2023

Flajs: Obisk psihoterapevta je znak zrelosti, ne šibkosti

Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni


30.03.2023

Herpes zoster: Za večino je pasavec boleča diagnoza

Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.


23.03.2023

Dr. Trampuž: Dejansko ne vemo točno, kako je novi koronavirus nastal

Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah


16.03.2023

Preživel hud zaplet po cepljenju proti covidu

»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer


09.03.2023

Dr. Škoberne: Sol in sladkor sta za ledvice strup

Vse več ljudi ima težave z ledvicami


02.03.2023

Farmacevt: Večina zdravil je preizkušena le na moških

Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo


23.02.2023

Študija: Trideset odstotkov manj neželenih učinkov, če je zdravilo prilagojeno genskemu zapisu

Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan


16.02.2023

Dr. Dolinšek: Na voljo so hitri krvni testi za celiakijo

Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki


09.02.2023

Gastroenterolog Vidmar: Bolečino ob kolonoskopiji čuti le vsak deseti in za vsakega poiščemo rešitev

Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?


02.02.2023

Žolčni kamni: Žolčne kolike so boleče, bolnik lahko bruha, ima vročino

Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan


26.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Uživanje prehranskih dopolnil narašča

Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki


19.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Premalo vlaknin in beljakovin

Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije


Stran 4 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov