Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Multipla skleroza - nova spoznanja

08.10.2015


Raziskovalci vse bližje vzroku obolenja.

Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema, ki najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic. Vzroka in zdravila za multiplo sklerozo še vedno ne poznamo. Potekajo pa študije, za katere strokovnjaki predvidevajo, da bodo dale odgovore na številna za zdaj še neodgovorjena vprašanja.

Dr. Djordje Miljković s sodelavci na beograjski univerzi razvija zelo obetavne eksperimentalne modele:» Največji del raziskav pravzaprav opravimo na živalskem modelu. Tam je povsem jasno, kaj je vzrok za nastanek multiple skleroze, saj smo jo mi sprožili. Zanimivo je, da v živalskem svetu podobne bolezni ne poznamo.« Sklepamo lahko torej,da multipla skleroza obstaja le pri ljudeh, kar še dodatno otežuje raziskave o njenem nastanku.

Ko pacient pride k zdravniku z znaki in simptomi multiple skleroze, je od samega začetka bolezni preteklo že kar nekaj časa; pri nekaterih bolnikih že tudi več let. Tudi zaradi tega je težko določiti, kaj jo je dejansko povzročilo. (dr. Miljković)

In kaj je o nastanku multiple skleroze odkrila skupina dr. Miljkovića? » Uspelo nam je, in na to smo najbolj ponosni, da smo prepoznali eno od molekul, ki bi lahko imela pomembno vlogo pri razvoju multiple skleroze. Gre za enega od signalnih celičnih proteinov oziroma kimokinov – natančneje za CXCL12 – za katerega smo z našim modelom dokazali, da ima zelo pomembno varovalno vlogo,« pojasnjuje dr. Miljković. Raziskave pa so tudi že razkrile, katere molekule zavirajo delovanje kimokina CXCL12 in s tem ovirajo njegovo varovalno vlogo, ki jo ima pri nastanku multiple skleroze.

Eksperimentalni model, ki ga uporablja skupina dr. Miljkovića, pa je na podganah razkril še terapevtski potencial etil piruvata – spojine z izrazitim protivnetnim učinkom.

Asist. mag. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani s kolegi sodeluje predvsem pri kliničnih študijah. Z njimi med drugim preverjajo učinkovitost nekaterih zdravil in postopkov, ki blažijo simptome multiple skleroze, zavirajo njeno napredovanje in preprečujejo poslabšanje.

V zadnjih letih je zdravnikom na voljo široka paleta zdravil, s katerimi lahko upočasnijo multiplo sklerozo. Še posebej učinkovito lahko zavrejo vnetni proces – tudi z novimi biološkimi zdravili v obliki infuzij. (asist. mag. Horvat Ledinek)

Po ocenah mag. Horvat Ledinek živi v Sloveniji z multiplo sklerozo do 3.000 ljudi. Med njimi je več žensk – kar dve tretjini. Najpogostejša je recidivno-remitentna oblika multiple skleroze, za katero so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo.

Prevode bere Matej Rus.


Ultrazvok

911 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Multipla skleroza - nova spoznanja

08.10.2015


Raziskovalci vse bližje vzroku obolenja.

Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema, ki najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic. Vzroka in zdravila za multiplo sklerozo še vedno ne poznamo. Potekajo pa študije, za katere strokovnjaki predvidevajo, da bodo dale odgovore na številna za zdaj še neodgovorjena vprašanja.

Dr. Djordje Miljković s sodelavci na beograjski univerzi razvija zelo obetavne eksperimentalne modele:» Največji del raziskav pravzaprav opravimo na živalskem modelu. Tam je povsem jasno, kaj je vzrok za nastanek multiple skleroze, saj smo jo mi sprožili. Zanimivo je, da v živalskem svetu podobne bolezni ne poznamo.« Sklepamo lahko torej,da multipla skleroza obstaja le pri ljudeh, kar še dodatno otežuje raziskave o njenem nastanku.

Ko pacient pride k zdravniku z znaki in simptomi multiple skleroze, je od samega začetka bolezni preteklo že kar nekaj časa; pri nekaterih bolnikih že tudi več let. Tudi zaradi tega je težko določiti, kaj jo je dejansko povzročilo. (dr. Miljković)

In kaj je o nastanku multiple skleroze odkrila skupina dr. Miljkovića? » Uspelo nam je, in na to smo najbolj ponosni, da smo prepoznali eno od molekul, ki bi lahko imela pomembno vlogo pri razvoju multiple skleroze. Gre za enega od signalnih celičnih proteinov oziroma kimokinov – natančneje za CXCL12 – za katerega smo z našim modelom dokazali, da ima zelo pomembno varovalno vlogo,« pojasnjuje dr. Miljković. Raziskave pa so tudi že razkrile, katere molekule zavirajo delovanje kimokina CXCL12 in s tem ovirajo njegovo varovalno vlogo, ki jo ima pri nastanku multiple skleroze.

Eksperimentalni model, ki ga uporablja skupina dr. Miljkovića, pa je na podganah razkril še terapevtski potencial etil piruvata – spojine z izrazitim protivnetnim učinkom.

Asist. mag. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani s kolegi sodeluje predvsem pri kliničnih študijah. Z njimi med drugim preverjajo učinkovitost nekaterih zdravil in postopkov, ki blažijo simptome multiple skleroze, zavirajo njeno napredovanje in preprečujejo poslabšanje.

V zadnjih letih je zdravnikom na voljo široka paleta zdravil, s katerimi lahko upočasnijo multiplo sklerozo. Še posebej učinkovito lahko zavrejo vnetni proces – tudi z novimi biološkimi zdravili v obliki infuzij. (asist. mag. Horvat Ledinek)

Po ocenah mag. Horvat Ledinek živi v Sloveniji z multiplo sklerozo do 3.000 ljudi. Med njimi je več žensk – kar dve tretjini. Najpogostejša je recidivno-remitentna oblika multiple skleroze, za katero so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo.

Prevode bere Matej Rus.


05.07.2023

Posegi na krčnih žilah

Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija


28.06.2023

Dr. Matjaž Vrtovec: Poletje je za krčne žile neugoden čas

Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških


21.06.2023

Diabetolog Fabčič: Zdravilo uredi sladkorno bolezen in pripomore k izgubi telesne teže

Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem


14.06.2023

Osebna izkušnja: Mamografija in samopregledovanje dojk

»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni


08.06.2023

Sočutna izčrpanost

Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa


01.06.2023

Na Kitajskem velik val okužb s koronavirusom; ta različica že v Sloveniji

Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)


25.05.2023

Osnovna hrana črevesne mikrobiote so vlaknine in posebni sladkorji

Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?


18.05.2023

Osebna izkušnja: Sprejem v psihiatrično bolnišnico

Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo


11.05.2023

Zamaščenost jeter je posledica preobremenitve

Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?


04.05.2023

Z laserjem do brezbolečega zdravljenja kariesa in parodontoze?

O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)


27.04.2023

Ginekolog Vid Janša navdušuje s študijo o endometriozi

Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo


20.04.2023

Osebna izkušnja: Pregled prostate

Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate


13.04.2023

Kakšne vrste porod je za vas najboljši?

V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi


06.04.2023

Flajs: Obisk psihoterapevta je znak zrelosti, ne šibkosti

Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni


30.03.2023

Herpes zoster: Za večino je pasavec boleča diagnoza

Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.


23.03.2023

Dr. Trampuž: Dejansko ne vemo točno, kako je novi koronavirus nastal

Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah


16.03.2023

Preživel hud zaplet po cepljenju proti covidu

»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer


09.03.2023

Dr. Škoberne: Sol in sladkor sta za ledvice strup

Vse več ljudi ima težave z ledvicami


02.03.2023

Farmacevt: Večina zdravil je preizkušena le na moških

Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo


23.02.2023

Študija: Trideset odstotkov manj neželenih učinkov, če je zdravilo prilagojeno genskemu zapisu

Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan


Stran 4 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov