Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšen je pretok krvi skozi srčno mišico?
Štiristo tisoč evrov je vrednost nove gama kamere za slikanje srca, s katero so na Kliniki za nuklearno medicino UKC Ljubljana zamenjali staro, ki je bila v uporabi že 23 let. Po besedah doc. dr. Barbare Gužič Salobir bodo podatki pridobljeni z novo kamero še natančneje povedali, kakšen je pretok krvi skozi koronarne arterije in srčno mišico. To je pomembno pri diagnosticiranju in zdravljenju koronarne bolezni, ki jo uvrščamo med najpogostejša srčna obolenja sodobnega časa.
Nova kamera omogoča večjo kakovost posnetkov, manjšo izpostavljenost sevanju in tudi krajši čas slikanja.
Če boste na vaši napotnici prebrali perfuzijska scintigrafija srca in Klinika za nuklearno medicino UKC Ljubljana , vas je zdravnik napotil na slikanje koronark z novo gama kamero. To je neinvazivna in neboleča preiskava. Razlikuje se od koronografije, ki spada med invazivne preiskave srčnih žil, in tudi od drugih neinvazivnih preiskav srca. Kljub nizki dozi sevanja in kratkotrajni izpostavljenosti, slikanje z novo kamero ni priporočljivo za nosečnice in doječe matere.
Statistični podatki kažejo, da je povprečna starost pacientov, pri katerih opravijo perfuzisko scintigrafijo srca, 60 let. Med njimi je enako število moških in žensk.
Prve izkušnje zdravstvenega osebja in bolnikov so pozitivne. S staro kamero so na Kliniki za nuklearno medicino na leto slikali okoli 1.500 pacientov, z novo pa bodo lahko opravili več preiskav, zaradi česar se bo skrajšala tudi čakalna doba na perfuzijsko scintigrafijo srca.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Kakšen je pretok krvi skozi srčno mišico?
Štiristo tisoč evrov je vrednost nove gama kamere za slikanje srca, s katero so na Kliniki za nuklearno medicino UKC Ljubljana zamenjali staro, ki je bila v uporabi že 23 let. Po besedah doc. dr. Barbare Gužič Salobir bodo podatki pridobljeni z novo kamero še natančneje povedali, kakšen je pretok krvi skozi koronarne arterije in srčno mišico. To je pomembno pri diagnosticiranju in zdravljenju koronarne bolezni, ki jo uvrščamo med najpogostejša srčna obolenja sodobnega časa.
Nova kamera omogoča večjo kakovost posnetkov, manjšo izpostavljenost sevanju in tudi krajši čas slikanja.
Če boste na vaši napotnici prebrali perfuzijska scintigrafija srca in Klinika za nuklearno medicino UKC Ljubljana , vas je zdravnik napotil na slikanje koronark z novo gama kamero. To je neinvazivna in neboleča preiskava. Razlikuje se od koronografije, ki spada med invazivne preiskave srčnih žil, in tudi od drugih neinvazivnih preiskav srca. Kljub nizki dozi sevanja in kratkotrajni izpostavljenosti, slikanje z novo kamero ni priporočljivo za nosečnice in doječe matere.
Statistični podatki kažejo, da je povprečna starost pacientov, pri katerih opravijo perfuzisko scintigrafijo srca, 60 let. Med njimi je enako število moških in žensk.
Prve izkušnje zdravstvenega osebja in bolnikov so pozitivne. S staro kamero so na Kliniki za nuklearno medicino na leto slikali okoli 1.500 pacientov, z novo pa bodo lahko opravili več preiskav, zaradi česar se bo skrajšala tudi čakalna doba na perfuzijsko scintigrafijo srca.
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Neveljaven email naslov