Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prostata - skrb vsakega moškega

12.11.2015


Zaradi raka prostate v Sloveniji vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh.

Rak prostate lahko vznikne že po štiridesetem letu starosti, vendar pa veliko pogosteje za njim zbolevajo moški stari med 50 in 60 let. Čeprav statistika ni ohrabrujoča –  pri nas zaradi raka prostate vsako leto umre več kot 300 moških, več kot 1300 pa jih zboli na novo – pa kanček optimizma bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da je zdravljenje raka prostate vedno bolj uspešno. Sodobna robotska operacija omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje, nova biološka zdravila pa ustavijo napredovanje bolezni.

V celjski bolnišnici so izvedli že več kot 1.000 robotskih operacij prostate. V primerjavi s klasičnim posegom je pri robotskem manj bolečin, manjša je tudi izguba krvi, manj je zapletov. Med posegom se poškoduje manj žil in živcev. Okrevanje je zato hitrejše, bivanje v bolnišnici pa krajše. (urolog Sandi Poteko)

Način zdravljenja raka prostate je odvisen od same vrste obolenja, njegove razširjenosti v druge organe in tkiva ter tudi od bolnikove starosti in splošnega zdravstvenega stanja. Kirurški poseg, hormonsko zdravljenje, obsevanje ali kemoterapija – odločitev za zdravnike ni preprosta.

Podatki kažejo, da se pri več kot polovici pacientov zdravniki odločijo za poseg, s katerim prostato popolnoma odstranijo. Sodobna robotska operacija ima pri tem pred klasičnim kirurškim posegom številne prednosti, ki se pokažejo med operacijo in po njej. V Sloveniji za zdaj bolnike s pomočjo robota operirajo le v Splošni bolnišnici Celje. Predstojnik tamkajšnjega Oddelka za urologijo urolog Sandi Poteko izpostavlja, da je gibanje robotskih rok in instrumentov zelo natančno.

Pri klasičnem posegu potrebuje transfuzijo krvi kar polovica bolnikov, pri robotski operaciji, po podatkih iz celjske bolnišnice, pa le slabi trije odstotki. Zato si za nakup robota prizadevajo tudi v ljubljanskem kliničnem centru, čemur pritrjuje urolog Borut Gubina. Predvideva, da ga bodo dobili že v letu 2016.

Z novimi hormonskimi zdravili, tako pa pravi dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta, je v zadnjem obdobju bolj učinkovito tudi zdravljenje metastatske oblike raka prostate. Dozdajšnja terapija ustavi napredovanje bolezni za približno dve leti. Ko njeni učinki popustijo, pa imajo zdravniki zdaj na voljo najmanj dve novi hormonski zdravili, ki podaljšata življenje bolnikov.

Ne le v mesecu novembru, prostata naj bo skrb moških vse leto.


Ultrazvok

922 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Prostata - skrb vsakega moškega

12.11.2015


Zaradi raka prostate v Sloveniji vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh.

Rak prostate lahko vznikne že po štiridesetem letu starosti, vendar pa veliko pogosteje za njim zbolevajo moški stari med 50 in 60 let. Čeprav statistika ni ohrabrujoča –  pri nas zaradi raka prostate vsako leto umre več kot 300 moških, več kot 1300 pa jih zboli na novo – pa kanček optimizma bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da je zdravljenje raka prostate vedno bolj uspešno. Sodobna robotska operacija omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje, nova biološka zdravila pa ustavijo napredovanje bolezni.

V celjski bolnišnici so izvedli že več kot 1.000 robotskih operacij prostate. V primerjavi s klasičnim posegom je pri robotskem manj bolečin, manjša je tudi izguba krvi, manj je zapletov. Med posegom se poškoduje manj žil in živcev. Okrevanje je zato hitrejše, bivanje v bolnišnici pa krajše. (urolog Sandi Poteko)

Način zdravljenja raka prostate je odvisen od same vrste obolenja, njegove razširjenosti v druge organe in tkiva ter tudi od bolnikove starosti in splošnega zdravstvenega stanja. Kirurški poseg, hormonsko zdravljenje, obsevanje ali kemoterapija – odločitev za zdravnike ni preprosta.

Podatki kažejo, da se pri več kot polovici pacientov zdravniki odločijo za poseg, s katerim prostato popolnoma odstranijo. Sodobna robotska operacija ima pri tem pred klasičnim kirurškim posegom številne prednosti, ki se pokažejo med operacijo in po njej. V Sloveniji za zdaj bolnike s pomočjo robota operirajo le v Splošni bolnišnici Celje. Predstojnik tamkajšnjega Oddelka za urologijo urolog Sandi Poteko izpostavlja, da je gibanje robotskih rok in instrumentov zelo natančno.

Pri klasičnem posegu potrebuje transfuzijo krvi kar polovica bolnikov, pri robotski operaciji, po podatkih iz celjske bolnišnice, pa le slabi trije odstotki. Zato si za nakup robota prizadevajo tudi v ljubljanskem kliničnem centru, čemur pritrjuje urolog Borut Gubina. Predvideva, da ga bodo dobili že v letu 2016.

Z novimi hormonskimi zdravili, tako pa pravi dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta, je v zadnjem obdobju bolj učinkovito tudi zdravljenje metastatske oblike raka prostate. Dozdajšnja terapija ustavi napredovanje bolezni za približno dve leti. Ko njeni učinki popustijo, pa imajo zdravniki zdaj na voljo najmanj dve novi hormonski zdravili, ki podaljšata življenje bolnikov.

Ne le v mesecu novembru, prostata naj bo skrb moških vse leto.


13.11.2024

Nevrolog: Pri večini glavobolov s slikanjem glave ne odkrijemo ničesar

Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje


06.11.2024

Težave dolgega covida so lahko posledica množice mikroinfarktov

Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov


30.10.2024

Dr. Rijavec: Trideset odstotkov najtežjih alergij na strup čebele ali ose ima genetsko ozadje

Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije


23.10.2024

Dr. Michalek: Kronično bolečino v medenici zdravimo s stimulacijo živca

Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.


16.10.2024

Bakterija, ki povzroča gastritis, razjedo na želodcu ali dvanajstniku, raka

Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti


09.10.2024

Čustvena lakota nas popade, ko smo ranljivi in šibki

Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?


02.10.2024

Osebna izkušnja: Življenje s stomo

V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi


25.09.2024

HPV se prenaša hitro, okužba je trdovratna, zdravila ni

Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu


13.09.2024

Zobozdravniki namesto svedrov vedno bolj pogosto uporabljajo laser

Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc


28.08.2024

Covid: Vsak tretji okuženi ponovno toži o poslabšanju voha in okusa

Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi


20.08.2024

Več kot 90 odstotkov aken lahko uspešno pozdravimo

O negi in zdravljenju aknaste kože


14.08.2024

Kako okrepiti psihično čvrstost

Psihologinja Tjaša M. Kos o skrivnosti psihično močnih ljudi


06.08.2024

Dr. Vrtovec: Za krčne žile je poletje neugoden čas (repriza)

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.


12.07.2024

Zdravilo, ki topi kilograme

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?


11.07.2024

Najtežje urološke, abdominalne in ginekološke operacije so še bolj natančne s pomočjo robota

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin


12.07.2024

»Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni.«

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu


10.07.2024

Ocena: v Sloveniji je 45.000 prebivalcev okuženih s spolno okužbo klamidijo

Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?


03.07.2024

The Economist: Slovenija najboljša v regiji po skrbi za bolnike s krvnim rakom

»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.


Stran 1 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov