Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi poznih diagnoz zamujamo številne priložnosti za uspešnejše zgodnje zdravljenje in preprečevanje novih okužb.
V Sloveniji se le malo ljudi odloči za testiranje na virus HIV. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravimo približno dva testa na sto prebivalcev, v sosednji Avstriji skoraj deset. Manj testov kot pri nas naredijo le še v Romuniji, na Madžarskem, Poljskem in v Grčiji.
Na vprašanje, zakaj je priporočljivo, da se ob sumu na okužbo z virusom HIV odločimo za testiranje, prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana odgovarja, da nas prav testiranje lahko reši pred prepozno postavljeno diagnozo in s tem omogoči začetek zdravljenja.
Ob učinkovitem zdravljenju, je zdaj stigma največji problem, s katerim se soočajo osebe, ki živijo s HIVom.
Nevarnosti okužbe s HIVom nam pretijo ob stiku s semensko tekočino, izločki žlez v nožnici, z okuženim materinim mlekom in krvjo. HIV najprej napade človekov imunski sistem – najbolj na udaru so bele krvničke. Med dolgotrajno okužbo se lahko razvije aids.
V letu 2014 je bilo, kot je razvidno iz poročila NIJZ, v Sloveniji prijavljenih 48 primerov novih diagnoz okužbe s HIV: 44 med moškimi (32 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi), 3 pri ženskah in 1 primer pri trans osebi. Večina oseb – 58 odstotkov – je imela že hudo prizadet imunski sistem in bi že nujno morali prijemati protiretrovirusna zdravila. V letu 2014 so umrli trije bolniki z aidsom.
Rdeča pentlja je simbol osveščenosti in boja proti aidsu.
foto: sassy mom/ Flickr, cc
Okužba z virusom HIV in aids ne pomenita več smrtne obsodbe. Po besedah dr. Tomažiča sodobna zdravila učinkovito zavirajo razmnoževanje virusa, vendar pa bolezni še ne pozdravijo. Ne samo, da so nova zdravila zelo učinkovita; do oseb, ki živijo s HIVom, so tudi bolj prijazna. Za enak učinek je bilo še nedolgo nazaj treba vzeti precej več tablet in se natančno držati strogega režima zdravljenja.
Študije pa že tudi potrjujejo, da lahko razvoj okužbe z virusom HIV prepreči preventivno uživanje zdravil – gre za zaščito že pred izpostavitvijo virusu – za tako imenovano pre exposure profilakso – s kratico PrEP.
Od prihodnjega ponedeljka, 23. novembra, pa vse do petka, 27. novembra, se med 15. in 17 uro lahko na HIV in oba hepatitisa testirate na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Testiranje je brezplačno, anonimno in zanj tudi ne potrebujete napotnice.
906 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Zaradi poznih diagnoz zamujamo številne priložnosti za uspešnejše zgodnje zdravljenje in preprečevanje novih okužb.
V Sloveniji se le malo ljudi odloči za testiranje na virus HIV. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravimo približno dva testa na sto prebivalcev, v sosednji Avstriji skoraj deset. Manj testov kot pri nas naredijo le še v Romuniji, na Madžarskem, Poljskem in v Grčiji.
Na vprašanje, zakaj je priporočljivo, da se ob sumu na okužbo z virusom HIV odločimo za testiranje, prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana odgovarja, da nas prav testiranje lahko reši pred prepozno postavljeno diagnozo in s tem omogoči začetek zdravljenja.
Ob učinkovitem zdravljenju, je zdaj stigma največji problem, s katerim se soočajo osebe, ki živijo s HIVom.
Nevarnosti okužbe s HIVom nam pretijo ob stiku s semensko tekočino, izločki žlez v nožnici, z okuženim materinim mlekom in krvjo. HIV najprej napade človekov imunski sistem – najbolj na udaru so bele krvničke. Med dolgotrajno okužbo se lahko razvije aids.
V letu 2014 je bilo, kot je razvidno iz poročila NIJZ, v Sloveniji prijavljenih 48 primerov novih diagnoz okužbe s HIV: 44 med moškimi (32 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi), 3 pri ženskah in 1 primer pri trans osebi. Večina oseb – 58 odstotkov – je imela že hudo prizadet imunski sistem in bi že nujno morali prijemati protiretrovirusna zdravila. V letu 2014 so umrli trije bolniki z aidsom.
Rdeča pentlja je simbol osveščenosti in boja proti aidsu.
foto: sassy mom/ Flickr, cc
Okužba z virusom HIV in aids ne pomenita več smrtne obsodbe. Po besedah dr. Tomažiča sodobna zdravila učinkovito zavirajo razmnoževanje virusa, vendar pa bolezni še ne pozdravijo. Ne samo, da so nova zdravila zelo učinkovita; do oseb, ki živijo s HIVom, so tudi bolj prijazna. Za enak učinek je bilo še nedolgo nazaj treba vzeti precej več tablet in se natančno držati strogega režima zdravljenja.
Študije pa že tudi potrjujejo, da lahko razvoj okužbe z virusom HIV prepreči preventivno uživanje zdravil – gre za zaščito že pred izpostavitvijo virusu – za tako imenovano pre exposure profilakso – s kratico PrEP.
Od prihodnjega ponedeljka, 23. novembra, pa vse do petka, 27. novembra, se med 15. in 17 uro lahko na HIV in oba hepatitisa testirate na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Testiranje je brezplačno, anonimno in zanj tudi ne potrebujete napotnice.
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.
V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok večkrat povemo, da je preventiva boljša od kurative: da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Ob tem največkrat podčrtamo pomen zdravega življenjskega sloga. Tokrat vam ponujamo dokaz. Ob začetku akcije ozaveščanja o sladkorni bolezni #darujemkilometre2022, ki jo pripravlja Zveza društev diabetikov Slovenije, smo govorili s strokovnjaki in z bolniki s sladkorno boleznijo. Sodelujejo: Andrej Drašler (ambasador projekta), Andreja Širca Čampa (klinična dietetičarka, UKC Ljubljana), Ana Turšič (ambasadorka projekta) in Robert Gratton (Zveza društev diabetikov Slovenije). Iz svojega zornega kota je vsak sodelujoči osvetlil, kako zelo so za obvladovanje ali še bolje – za samoobvladovanje sladkorne bolezni pomembni gibanje, šport in pravilna prehrana. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu, z njo živi kar vsak deseti Slovenec.
Ni veliko področij, na katerih smo Slovenci prvi na svetu. Zdaj pa so podatki pokazali, da med vsemi državami prav v Sloveniji največ uporabljamo poseben medicinski kalkulator FRAX. S pomočjo vprašalnika lahko hitro in enostavno izračunamo, ali nam grozi zlom zaradi osteoporoze, ali ne. Osteoporoza – drugič. O zgodnjem odkrivanju, o meritvi DXA in mineralni kostni gostoti ter o FRAXu. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Tomaž Kocjan z UKC Ljubljana.
Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov. V Ultrazvoku smo tokrat – prosto po prof. dr. Tomažu Kocjanu iz UKC Ljubljana – iz prve stopničke zdravljenja osteoporoze; to je zdrav življenjski slog, preskočili kar na tretjo stopničko; to pa je zdravljenje z zdravili. Tudi v Sloveniji je namreč na voljo novo drago zdravilo, ki pri težki osteoporozi tveganje za zlome vretenc že v prvem letu zmanjša za 50 odstotkov.
Agencija Reuters je v soboto (30.4.22) poročala, da Pfizerjevo protivirusno zdravilo paxlovid ne ustavi okužb z novim koronavirusom med osebami, ki živijo v istem gospodinstvu. V študiji, izvedla jo je družba Pfizer, je sodelovalo 3.000 udeležencev. Kljub temu paxlovid ostaja eno najbolj obetavnih zdravil proti covidu. Še vedno namreč velja, da skoraj 90 odstotno prepreči hospitalizacijo in smrt najbolj ogroženih covidnih bolnikov. Paxlovid je za polno, pogojno ali nujno uporabo odobren v več kot šestdesetih državah po svetu. Ali tudi v Sloveniji? Časopis Dnevnik je namreč poročal, da slovenski zdravniki z njim niso zdravili še nobenega bolnika. V čem je razlog, smo vprašali vodjo strokovne skupine za covid dr. Matejo Logar. Pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana
Klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik o enem od razlogov, zakaj nekateri ljudje iz svoje prehrane izločijo mleko in sežejo po rastlinskih napitkih, pravi, da ima veliko ljudi težave z mlekom predvsem zaradi blage laktozne intolerance. Laktoza je mlečni sladkor. Laktozna intoleranca pa nastopi zaradi zmanjšanega delovanja encima, ki je potreben za presnovo laktoze. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok s strokovnjakom, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in poučuje ter raziskuje na ljubljanski Biotehniški fakulteti, tokrat nadaljujemo z iskanjem odgovora na vprašanje: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov – kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek? Tokrat o kalciju in maščobni sestavi. Foto: Prvi
V želji po zdravem načinu prehranjevanja nekateri raje kot po mleku sežejo po rastlinskih napitkih, ki jim tudi pogosto rečemo kar mleko. To so sojin, ovsen in rižev napitek, pa tudi kokosov, mandljev in lešnikov. Ti napitki, tako kot kravje mleko, vsebujejo beljakovine, maščobe, sladkor in kalcij. Vendar – za kako zdrav in primeren nadomestek gre? V čem je prednost kravjega mleka in v čem rastlinskih napitkov? Ali so mleko in rastlinski napitki sploh primerna hrana sodobnega človeka? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Ali lahko sklepamo, da podatki o virusnih okužbah v aprilu kažejo, da se razmere umirjajo? Za epidemijo covida prav gotovo. Kaj pa se dogaja z gripo, respiratornim sincicijskim virusom in drugimi okužbami dihal? Kakšno je stanje v ambulanti dr. Anje Radšel v Zdravstvenem domu v Medvodah in na Kliniki Juventina Baby v Ljubljani? Ali pediatrinja deli zaskrbljenost s strokovnjaki, ki opozarjajo, da vse več otrok toži o posledicah dolgotrajnega covida?
Neveljaven email naslov
