Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pljučnica ni mačji kašelj

03.12.2015


Pogost povzročitelj so bakterije pnevmokoki

Še posebej ogroža starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi, dojenčke in majhne otroke. Zaradi nje morajo pri nas na zdravljenje v bolnišnico letno sprejeti kar okoli 6.000 ljudi. Govorimo o pnevmokokni pljučnici. Čeprav jo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki in se proti njej zaščitimo s cepljenjem, pa zdravniki opozarjajo, da je še vedno življenjsko nevarna in se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.

Po besedah prof. dr. Matjaža Jereba s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani kar polovico vseh pljučnic povzročijo bakterije pnevmokoki. Ne da bi zanje sploh vedeli, jih ima v sluznici nosu in žrela kar do 70 odstotkov ljudi.

Strokovnjaki nekaterim skupinam prebivalcev priporočajo cepljenje proti pnevmokokom. Cepimo se lahko skozi celo leto, res pa je, da so okužbe pogostejše jeseni in spomladi.

“Zanimivo je, da je v ZDA precepljenost proti pnevmokoknim okužbam veliko višja, okrog 60 odstotkov, medtem ko je v Evropski uniji v povprečju komaj 10 odstotkov. V Sloveniji se, denimo, proti pnevmokoknim okužbam cepi le nekaj tisoč ljudi na leto. To je mnogo premalo in z večjo precepljenostjo ne bi povečali le zaščite starostnikov in ogroženih skupin ljudi pred pnevmokoknimi okužbami, ampak bi se zaradi znižane stopnje obolevnosti zaradi teh okužb znižala tudi uporaba antibiotikov ter posredno tudi težave zaradi odpornosti bakterij na antibiotike, kar v zadnjih letih postaja vse večji problem, predvsem pri otrocih.” Mikrobiologinja dr. Metka Paragi.

Tveganje za pnevmokokno pljučnico se močno poveča že pri starejših od 50 let – za kar 11 krat je višje pri bolnikih s kroničnimi pljučnimi obolenji, za 5 krat pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi, za 4 krat poveča tveganje za pnevmokokno pljučnico kajenje in za 3 krat sladkorna bolezen.


Ultrazvok

918 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Pljučnica ni mačji kašelj

03.12.2015


Pogost povzročitelj so bakterije pnevmokoki

Še posebej ogroža starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi, dojenčke in majhne otroke. Zaradi nje morajo pri nas na zdravljenje v bolnišnico letno sprejeti kar okoli 6.000 ljudi. Govorimo o pnevmokokni pljučnici. Čeprav jo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki in se proti njej zaščitimo s cepljenjem, pa zdravniki opozarjajo, da je še vedno življenjsko nevarna in se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.

Po besedah prof. dr. Matjaža Jereba s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani kar polovico vseh pljučnic povzročijo bakterije pnevmokoki. Ne da bi zanje sploh vedeli, jih ima v sluznici nosu in žrela kar do 70 odstotkov ljudi.

Strokovnjaki nekaterim skupinam prebivalcev priporočajo cepljenje proti pnevmokokom. Cepimo se lahko skozi celo leto, res pa je, da so okužbe pogostejše jeseni in spomladi.

“Zanimivo je, da je v ZDA precepljenost proti pnevmokoknim okužbam veliko višja, okrog 60 odstotkov, medtem ko je v Evropski uniji v povprečju komaj 10 odstotkov. V Sloveniji se, denimo, proti pnevmokoknim okužbam cepi le nekaj tisoč ljudi na leto. To je mnogo premalo in z večjo precepljenostjo ne bi povečali le zaščite starostnikov in ogroženih skupin ljudi pred pnevmokoknimi okužbami, ampak bi se zaradi znižane stopnje obolevnosti zaradi teh okužb znižala tudi uporaba antibiotikov ter posredno tudi težave zaradi odpornosti bakterij na antibiotike, kar v zadnjih letih postaja vse večji problem, predvsem pri otrocih.” Mikrobiologinja dr. Metka Paragi.

Tveganje za pnevmokokno pljučnico se močno poveča že pri starejših od 50 let – za kar 11 krat je višje pri bolnikih s kroničnimi pljučnimi obolenji, za 5 krat pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi, za 4 krat poveča tveganje za pnevmokokno pljučnico kajenje in za 3 krat sladkorna bolezen.


16.10.2024

Bakterija, ki povzroča gastritis, razjedo na želodcu ali dvanajstniku, raka

Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti


09.10.2024

Čustvena lakota nas popade, ko smo ranljivi in šibki

Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?


02.10.2024

Osebna izkušnja: Življenje s stomo

V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi


25.09.2024

HPV se prenaša hitro, okužba je trdovratna, zdravila ni

Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu


13.09.2024

Zobozdravniki namesto svedrov vedno bolj pogosto uporabljajo laser

Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc


28.08.2024

Covid: Vsak tretji okuženi ponovno toži o poslabšanju voha in okusa

Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi


20.08.2024

Več kot 90 odstotkov aken lahko uspešno pozdravimo

O negi in zdravljenju aknaste kože


14.08.2024

Kako okrepiti psihično čvrstost

Psihologinja Tjaša M. Kos o skrivnosti psihično močnih ljudi


06.08.2024

Dr. Vrtovec: Za krčne žile je poletje neugoden čas (repriza)

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.


12.07.2024

Zdravilo, ki topi kilograme

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?


11.07.2024

Najtežje urološke, abdominalne in ginekološke operacije so še bolj natančne s pomočjo robota

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin


12.07.2024

»Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni.«

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu


10.07.2024

Ocena: v Sloveniji je 45.000 prebivalcev okuženih s spolno okužbo klamidijo

Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?


03.07.2024

The Economist: Slovenija najboljša v regiji po skrbi za bolnike s krvnim rakom

»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.


26.06.2024

Prebojno zdravljenje aritmij: »Tega raziskovalci niso dokazali v nobeni drugi študiji.«

Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma


19.06.2024

Slovenska doktorska študenta razvila »cepivo«, ki se prilepi na ustno sluznico

Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni


12.06.2024

Nov sev ptičje gripe prvič potrjen pri človeku

Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem


05.06.2024

Strah pred ponovitvijo bolezni

Pogovor s klinično psihologinjo Andrejo Škufca Smrdel


Stran 1 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov