Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati primerjalne študije o razvoju nedonošenih in donošenih otrok
Nosečnost običajno traja 40 tednov. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je prezgodnji porod tisti pred 37. tednom nosečnosti – to je torej najmanj tri ali več tednov pred pričakovanim dnevom poroda. Po besedah dr. Lilijane Kornhauser Cerar je rojstvo nedonošenčka dogodek, ki je večinoma nepričakovan.
Letošnja najmanjša in najlažja novorojenčica, ki je prve tedne svojega življenja preživela v inkubatorju na intenzivnem oddelku ljubljanske porodnišnice, je deklica Erin. Rodila se je kar 17 tednov prezgodaj in ob rojstvu tehtala 370 g in merila 24 cm in pol.
Dr. Tatjana Robič z Biotehniške fakultete v Ljubljani je raziskala, kako prezgodnje rojstvo vpliva na njihov kasnejši telesni in duševni razvoj. Pregledala in primerjala je podatke o telesnih značilnostih in boleznih nedonošenih in donošenih otrok rojenih leta 1987. Raziskavo je začel že doktor Janez Babnik, ki je otroke pregledal ob njihovem rojstvu in ko so bili stari 3 ter 11 let. Dr. Robič pa je omenjene k sodelovanju povabila pred dvema letoma, ko so bili stari že 26 let.
Študija je razkrila, da nedonošeni otroci svoje donošene vrstnike le redko presežejo v višini, za oster vid pa pogosteje potrebujejo očala. Dr. Robič je primerjala tudi podatke iz šolskih športno-vzgojnih kartonov. Nedonošeni otroci so se od donošenih slabše odrezali pri teku na 60 in 600 m, na testih fine motorike in koordinacije – kot so poligon nazaj, tapkanje in predklon – pa so bili nedonošenčki boljši od donošenčkov.
Rojstvo nedonošenčka pri starših in drugih družinskih članih povzroči občutek strahu in nemoči, izpostavlja dr. Lilijana Kornhauser Cerar. Njegovo telo in organi namreč še niso zreli. Prezgodaj rojeni otroci se na Oddelku za intenzivno zdravljenje v inkubatorjih borijo za življenje.
Deklica Erin, ki je prve tedne svojega življenja preživela v inkubatorju na intenzivnem oddelku ljubljanske porodnišnice, je že nekaj tednov v domači oskrbi. Njen oče je povedal, da se lepo razvija. Njej in vsem drugim najmanjšim in najmlajšim otrokom želimo vse dobro.
904 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Rezultati primerjalne študije o razvoju nedonošenih in donošenih otrok
Nosečnost običajno traja 40 tednov. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je prezgodnji porod tisti pred 37. tednom nosečnosti – to je torej najmanj tri ali več tednov pred pričakovanim dnevom poroda. Po besedah dr. Lilijane Kornhauser Cerar je rojstvo nedonošenčka dogodek, ki je večinoma nepričakovan.
Letošnja najmanjša in najlažja novorojenčica, ki je prve tedne svojega življenja preživela v inkubatorju na intenzivnem oddelku ljubljanske porodnišnice, je deklica Erin. Rodila se je kar 17 tednov prezgodaj in ob rojstvu tehtala 370 g in merila 24 cm in pol.
Dr. Tatjana Robič z Biotehniške fakultete v Ljubljani je raziskala, kako prezgodnje rojstvo vpliva na njihov kasnejši telesni in duševni razvoj. Pregledala in primerjala je podatke o telesnih značilnostih in boleznih nedonošenih in donošenih otrok rojenih leta 1987. Raziskavo je začel že doktor Janez Babnik, ki je otroke pregledal ob njihovem rojstvu in ko so bili stari 3 ter 11 let. Dr. Robič pa je omenjene k sodelovanju povabila pred dvema letoma, ko so bili stari že 26 let.
Študija je razkrila, da nedonošeni otroci svoje donošene vrstnike le redko presežejo v višini, za oster vid pa pogosteje potrebujejo očala. Dr. Robič je primerjala tudi podatke iz šolskih športno-vzgojnih kartonov. Nedonošeni otroci so se od donošenih slabše odrezali pri teku na 60 in 600 m, na testih fine motorike in koordinacije – kot so poligon nazaj, tapkanje in predklon – pa so bili nedonošenčki boljši od donošenčkov.
Rojstvo nedonošenčka pri starših in drugih družinskih članih povzroči občutek strahu in nemoči, izpostavlja dr. Lilijana Kornhauser Cerar. Njegovo telo in organi namreč še niso zreli. Prezgodaj rojeni otroci se na Oddelku za intenzivno zdravljenje v inkubatorjih borijo za življenje.
Deklica Erin, ki je prve tedne svojega življenja preživela v inkubatorju na intenzivnem oddelku ljubljanske porodnišnice, je že nekaj tednov v domači oskrbi. Njen oče je povedal, da se lepo razvija. Njej in vsem drugim najmanjšim in najmlajšim otrokom želimo vse dobro.
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Kakšna naj bo higiena pokončne drže?
Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.
Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?
Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.
Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.
Dolgi covid ni prijeten; zaznamujejo ga težave z dihanjem, bolečine v mišicah in sklepih ter motnje spomina in koncentracije
Z Gorenjko Matejo Saje, za katero je že več kot trideset kolonoskopij, razbijamo mite in predsodke o tem pregledu
Neveljaven email naslov