Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Diagnoza: starostna degeneracija rumene pege
Starostno pešanje vida se lahko začne že po 50 letu. Opazimo, da je slika vedno bolj popačena in izkrivljena, barve so manj intenzivne, kontrasti slabši. Prizadeti ne morejo več brati, ne vidijo na uro, ne prepoznajo obrazov drugih ljudi.
Po besedah prof. dr. Polone Jaki Mekjávić iz Očesne klinike UKC Ljubljana so biološka zdravila pomembno izboljšala zdravljenje vlažne oblike starostne degeneracije rumene pege. Učinkovitost in varnost enega od teh bioloških zdravil so z raziskavo preverjali tudi slovenski strokovnjaki.
Rumena pega ali makula, kot jo imenujejo zdravniki, je osrednji del očesne mrežnice. Poznamo dve obliki starostne degeneracije rumene pege. Suho in vlažno. Med njima je več pomembnih razlik. Suha običajno napreduje počasneje, vendar pa z biološkimi zdravili lahko upočasnimo le okvare vlažne starostne degeneracije. K razvoju bolezni sicer poleg starosti pomembno vpliva tudi dedna nagnjenost.
Dr. Jaki Mekjavić pravi, da za suho starostno degeneracijo rumene pege še ne poznamo učinkovitega zdravila in ne ustreznega kirurškega posega. Opozarja pa na študiji, ki kažeta, da lahko napredovanje starostnih okvar upočasni uživanje nekaterih prehranskih dopolnil.
Strokovnjakinja priporoča zdrav življenjski slog. Prav tako pa tudi redne preventivne preglede oči. Ti pravočasno razkrijejo tako starostne okvare rumene pege, kot tudi sivo mreno in druge bolezni, ki so vzrok za pešanje vida ali celo slepoto.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Diagnoza: starostna degeneracija rumene pege
Starostno pešanje vida se lahko začne že po 50 letu. Opazimo, da je slika vedno bolj popačena in izkrivljena, barve so manj intenzivne, kontrasti slabši. Prizadeti ne morejo več brati, ne vidijo na uro, ne prepoznajo obrazov drugih ljudi.
Po besedah prof. dr. Polone Jaki Mekjávić iz Očesne klinike UKC Ljubljana so biološka zdravila pomembno izboljšala zdravljenje vlažne oblike starostne degeneracije rumene pege. Učinkovitost in varnost enega od teh bioloških zdravil so z raziskavo preverjali tudi slovenski strokovnjaki.
Rumena pega ali makula, kot jo imenujejo zdravniki, je osrednji del očesne mrežnice. Poznamo dve obliki starostne degeneracije rumene pege. Suho in vlažno. Med njima je več pomembnih razlik. Suha običajno napreduje počasneje, vendar pa z biološkimi zdravili lahko upočasnimo le okvare vlažne starostne degeneracije. K razvoju bolezni sicer poleg starosti pomembno vpliva tudi dedna nagnjenost.
Dr. Jaki Mekjavić pravi, da za suho starostno degeneracijo rumene pege še ne poznamo učinkovitega zdravila in ne ustreznega kirurškega posega. Opozarja pa na študiji, ki kažeta, da lahko napredovanje starostnih okvar upočasni uživanje nekaterih prehranskih dopolnil.
Strokovnjakinja priporoča zdrav življenjski slog. Prav tako pa tudi redne preventivne preglede oči. Ti pravočasno razkrijejo tako starostne okvare rumene pege, kot tudi sivo mreno in druge bolezni, ki so vzrok za pešanje vida ali celo slepoto.
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov